V nedeljo obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Slovenija sicer zavrže najmanj hrane na prebivalca, približno 68 kilogramov na osebo, vendar največ delež – več kot 52 odstotkov - nastane v gospodinjstvih.

 Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v Sloveniji že tretje leto zapored izvaja kampanjo #Safe2Eat, s katero opozarja tudi na tveganja, ki jih živilski odpadki predstavljajo za varnost hrane v Evropi. Medtem ko si več kot 37 milijonov ljudi v Evropski uniji vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka, letno zavržemo več kot 58 milijonov ton hrane. Slovenija po podatkih Eurostata sicer zavrže najmanj hrane na prebivalca, približno 68 kg na osebo, vendar tudi pri nas največ delež – kar 52,61% – nastane ravno v gospodinjstvih. Gospodinjstvom po količini zavrženi hrani sledijo gostinske storitve (27,87%), distribucija (10,1%) in proizvodnja (9,37%), medtem ko se v primarni produkciji, kot je kmetijstvo, zavrže le 0,05 odstotka  hrane. Te številke jasno kažejo, da največji delež zavržene hrane izvira iz naših domov, kar nas spodbuja k razmisleku in ukrepom za zmanjšanje količine hrane, ki konča v smeteh.

 V ponedeljek se v Cankarjevem domu začenja že 23. Festival za tretje življenjsko obdobje, največji dogodek za starejše v Evropi. V treh dneh, od 30. septembra do 2. oktobra, bo potekalo več kot 130 kulturnih nastopov, 30 predavanj in delavnic na temo zdravja in aktivnega staranja, 10 strokovnih razprav, 12 pogovorov v Festivalski kavarni z znanimi Slovenkami in Slovenci, nostalgične razstave in delavnice ročnih spretnosti ter program na več kot 150 razstavnih prostorih in kotičkih za zdravje, aktivno starost, kulturo in druženje.

Na svetovni dan alzheimerjeve bolezni, 21. septembra, se udeležite sprehoda za spomin in pomagajte k destigmatizaciji oseb z demenco. 

S staranjem prebivalstva narašča število ljudi z demenco, med katerimi je najpogostejša alzheimerjeva demenca. To je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki povzroča kognitivni upad in spremembe v vedenju ter vsakodnevnem funkcioniranju. Zato ne prizadene samo tistega, ki zboli, temveč bremeni celo družino oziroma bližnjo okolico, saj kar 90 odstotkov ljudi z demenco živi doma. Hkrati pa je bolezen eden največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih težav sodobnega sveta. Nujno, je , da je čim več ljudi, tudi zdravnikov seznanjenih z boleznijo zaradi zgodnjega prepoznavanja, zdravljenja in ustrezne specialistične obravnave, ter da bolniki in svojci dobili več pomoči in podpore. 

 Z današnjim dnem so začele veljati nekatere spremembe glede zdravstvenih napotnic. Najpomembnejša je ta, da bo posamezna napotnica veljala, dokler določeno zdravljenje ne bo zaključeno.

Zdravnik, ki bo izstavil napotnico, na njej ne bo več označil, koliko časa naj bi ta veljala. Zaključil jo bo šele, ko bodo izvedene vse potrebne zdravstvene storitve, vključno z morebitnimi operativnimi posegi in kontrolnimi pregledi. To pomeni, da bolniki za spremljanje kronične bolezni pri specialistih ne bodo več potrebovali kontrolnih napotnic, ukinjata se izdaja enkratnih napotnic in napotnic za določeno obdobje ter njihovo podaljševanje, so pojasnili pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Če napotnice zdravnik prej ne zaključi, preneha veljati dve leti od prve zdravstvene storitve.

Zahtevo za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine po ZPIZ-2N je mogoče vložiti le še do 31. decembra letošnjega leta, sporočajo iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Prejemniki pokojnine, ki so na dan uveljavitve zakonske spremembe ZPIZ-2N, 28. decembra 2023, že izpolnjevali pogoje za priznanje pravice do vdovske pokojnine in lastne (starostne, predčasne ali invalidske) pokojnine, njihovi prejemki iz naslova pokojnin, v katere se všteva tudi morebitna pokojnina iz tujine, pa so nižji od zneska zagotovljene pokojnine, ki v letu 2024 znaša 748,27 evra, morajo najkasneje do letošnjega 31. decembra vložiti zahtevo za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine.

Naš pogovor

Starost je največji dejavnik tveganja za demenco, vendar pa bolezen še zdaleč ne zadeva le starejših ljudi, pač pa je pogosto problem njihovih otrok, vnukov in drugih svojcev, ki skrbijo zanje, pri tem pa dobijo premalo družbene podpore, pravi Štefanija Lukič Zlobec, predsednica slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija. Že leta si neutrudno prizadeva za boljše razumevanje bolezni, dostojno obravnavo ljudi z demenco ter večjo podporo njihovim družinam.

Aktualno

V glasbi delujejo skrite sile v najvišjem smislu, sega namreč tako visoko, da je razum ne more obseči, in iz nje prihaja učinek, ki vse obvladuje, a ga nihče ne zna razložiti, je zapisal Johann Wolfgang von Goethe. Ni čudno, da se glasbena terapija vse bolj uveljavlja kot ena od podpornih oblik zdravljenja v sodobni medicini.

Če usmerimo svojo pozornost v glasbo oziroma umetnost sploh, ta s svojo lepoto deluje na osrednje živčevje in nas harmonizira, sproži ustvarjalnost, nas razveseli, pravi Marko Zupan, nevrolog v celjski bolnišnici, ki je tudi violinist, koncertni mojster Celjskega godalnega orkestra in zunanji član zdravniškega orkestra Camerata medica. Pravi, da ob igranju violine tudi sam zazna, kako se spreminjajo njegovi občutki, čuti se bolj izpolnjenega, dobi več energije, ki ga dviga. Podobno deluje klasični koncert na poslušalca, samo prepustiti se mu mora, saj naj bi klasična glasba, še zlasti določena Vivaldijeva, Bachova in Mozartova dela, delovala bolj zdravilno. Na razpoloženje pa spodbudno vpliva vsaka glasba, ki je posamezniku blizu. To pa je odvisno od glasbenega okusa, okolja, v katerem je odraščal, tudi izobrazbe.

ANKETA

Sogovornike smo vprašali, ali so dejavni v prostovoljstvu.

 Mia Puhar Rodin - Masayah, glasbenica, Ankaran: »Prepričana sem, da je prostovoljstvo nujno potrebno za vsako družbo, saj združuje ljudi v eno veliko humano in ustvarjalno celoto. Želim si, da bi ljudem ob svojih polnih zaposlitvah uspelo najti tudi nekaj časa za skupno dobro. Kdor pomaga drugim, pomaga sebi.«

 Ruža Sušnik, magistrica ekonomije, Ljubljana: »Prostovoljstvo se mi zdi lepa in srčna lastnost. Ko smo nekaj časa živeli v Pragi, so otroci obiskovali mednarodno šolo. Starši smo večkrat organizirali prireditve za novoletno obdarovanje otrok iz socialno šibkih družin ter mednarodni sejem hrane. Izkupiček smo namenili financiranju sirotišnic v državi. Če pomagaš drugim, pokažeš, da ti je mar zanje. Ko bom imela čas, bi najraje pomagala otrokom pri učenju ter razvijanju njihovih talentov in interesov.«