Lacij, deveta izmed dvajsetih regij v Italiji, kjer med Toskano, Umbrijo in Abruci živi 5,5 milijona Italijanov – pokrajina, v kateri je tudi Rim - , je dobila od evropske unije 7 milijonov evrov za inovativne programe, s katerimi rešujejo socialne stiske povezane z integracijo številnih afriških priseljencev pa tudi za stiske starejših, ki jih je v tej pokrajini vse več, za matere z otroki, ki so ostale brez službe in se borijo za preživetje.

Vsak projekt, ki ga odobrijo v upravi Lacija, dobi za izvedbo 50 tisoč evrov. Med odobrenimi projekti so socialno poljedelstvo, učenje in delo pri ostarelih  obrtnikih,  novi modeli brezplačne pomoči, socialna ulica ali  ponujanje prebivališča, projekt sostanovalstva in pomoči med družinami, solidarnostno sostanovalstvo,  mestno oživljanje propadajočih stanovanj, razvoj informacijskih centrov pomoči in podobno. Med  inovacijami, ki zbujajo pozornost, je poskusni projekt sostanovalstva med  ostarelimi in osamljenimi mestnimi prebivalci in posamezniki ali mladimi družinami z otroki priseljencev, največkrat so to begunci iz afriških držav.

Z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših cestah čim dlje počutili varne in da bi čim dlje ostali mobilni, so na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo, Policijo, DARS-om, Zvezo društev upokojencev Slovenije, Združenjem FORTOX in drugimi, pripravili projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu, v okviru katerega bodo pripravili več preventivnih dogodkov za upokojence po celi Sloveniji.

Po podatkih je v Sloveniji več kot 195.000 imetnikov vozniških dovoljenj starejših od 64 let, kar predstavlja 14 odstotkov vseh imetnikov vozniških dovoljenj. V prihodnjih letih se bo populacija še starala in na cestah bo čedalje večji delež voznikov in voznic v tretjem življenjskem obdobju. V okviru enodnevnih preventivnih dogodkov bodo udeleženci lahko:

 Z včerajšnjim odprtjem slikarske razstave Stanka Sadjaka iz Šmihela pri Pliberku se je v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše (DCA) v Ljubljani začel »Avstrijski teden«. Ves teden v prostorih  DCA na Tržaški in Gosposvetski ulici potekajo dogodki, tako ali drugače povezani z Avstrijsko Koroško. Natančnejši program preberite na naslovu: www.dca-ljubljana.org.

Med drugim bo v petek, 20. marca, ob 10.30 uri, v DCA na Tržaški ulici Bernard Sadovnik govoril o današnjem položaju koroških Slovencev. Naj omenimo, da je bil Sedovnik na nedavnih lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem izvoljen za župana Globasnice. Poleg Franca Jožefa Smrtnika, ki že drugi mandat županuje v Železni Kapli-Beli, sta zdaj dva župana iz vrst koroških Slovencev.

 Turistično društvo Tuhinjska dolina v nedeljo, 22. marca 2015, med 10. in 16. uro prireja 10. velikonočni sejem. Vabljeni ljubitelji tradicije, rokodelskih izdelkov in domačih dobrot, saj se bodo predstavila različna društva in spretni posamezniki.

Na stojnicah pred termami Snovik ne bo manjkalo domačega kruha iz krušne peči, potic, peciva, medu, rezancev, kisa, likerjev, pa tudi sira, skute in suhih mesnih izdelkov … 

Skupaj z učenci OŠ Šmartno v Tuhinju boste lahko izdelovali okraske z velikonočnimi motivi in si ogledali izdelovanje košev in košar ter drobnih izdelkov iz lesa, pletenje copat in predpražnikov iz ličkanja, pletenje nogavic iz domače volne, kvačkanje prtov ter izdelovanje pirhov in velikonočnih butaric. Izdelki bodo tudi na prodaj.

Smeh je pol zdravja, najslajši pa je smeh na svoj račun. Kdor to zmore, seveda. Znana francoska fotografinja Marie Baronnet je dve leti obiskovala in fotografirala upokojene artistke in komediantke, ki so na odrih z našpičeno besedo, s plesom in telesom zabavale občinstvo. Čeprav upokojene, se ne dajo, še vedno rade pokažejo, kaj znajo, če jih le povabijo.

Marie Baronnet je  prišla na idejo leta 2011, ko je spoznala 85-letno veteranko  burleske Dixie Evans, ki je z s svojimi nastopi dolga leta zabavala gledalce in ustanovila svoje burleskno gledališče v Las Vegasu. Evansova jo je povezala z drugimi, še živečimi legendami burleske, ki so delovale v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja in se skozi smeh z grotesko lotevale kriminala, drog, alkohola, nasilja in pornografije. Baronettova  je te ženske v poznih letih svojega življenja občutila kot umetnice in proto-feministke. O njih je izdala je knjigo fotografij in zapisov s srečanj z naslovom »Legende: živeti umetnost tveganja«. Nekaj neverjetnih fotografij teh žensk, ki so se upirale konformizmu in ukalupljanju ženske lepote je tudi na spletu, najdete jih pod Legends na Facebooku, ali na spletni strani avtorice Marie Baronnet, kjer je tudi naslovnica knjige Legends, the living art of risque.

Hostel je v besednjaku starejših največkrat sinonim za prenočišče mladih popotnikov, opremljenih le z nahrbtnikom, ki si z malo denarja, skoraj zastonj ogledujejo svet. Večina starejših je prepričana, da so hostli opremljeni s skupnimi ležišči in stranišči ... skratka primitivno, polno mladih, ki so največkrat neprijazni, ko se med njimi pojavijo starejši turisti s tanko denarnico.

Vendar, časi se spreminjajo,  prebivalstvo se povsod  stara, a večina upokojence ima redne dohodke, čeprav ti niso veliki. Številni lastniki  hostlov so se prilagodili, trdijo, da imajo pogosto več starejših kot mladih obiskovalcev.

Zavod za oskrbo na domu Ljubljana s 117 oskrbovalkami pomaga že več kot 600 ostarelim meščanom bodisi osebni higieni, gospodinjskih opravilih ali pri ohranjanju socialnih stikov z okoljem. Do socialne oskrbe so upravičene osebe, ki niso sposobne za popolnoma samostojno življenje (starejši od 65 let, kronični bolniki, invalidi, hudo bolni otroci ali otroci z motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirano varstvo).

Ker mestna občina Ljubljana prispeva kar 80 odstotkov za kritje stroškov socialne oskrbe na domu, uporabniki storitev ali njihovi svojci plačajo 3,43 evra na uro med tednom, 4,46 evra ob nedeljah, med prazniki pa 4,63 evra.

Dolgoživost, ki naj bi bila ena izmed temeljnih prednosti sodobne družbe, ima tudi neprijazno stran, ki tako posameznike, družine in vso družbo postavlja pred nove izzive. Med najbolj perečimi je zagotovo povečanje števila bolnikov z demenco in drugimi težkimi obolenji, povezanih s starostjo. Družbe, ki ravnajo odgovorno in se zavedajo, s čim vse se bodo v prihodnje ukvarjale, pravočasno pripravljajo politike in ukrepe, da bodo odgovorile na nove izzive, pravi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak. Hkrati prizna, da nas že krepko priganja čas – pa Evropa tudi – pri pripravljanju tako pomembnih ukrepov, kot sta nacionalna strategija zdravega staranja in sistem dolgotrajne oskrbe.