Na TV Vaš kanal tudi Zlata jesen
»Dobrim zgodbam, ki pomembno zaznamujejo osrednji regionalni televizijski program Vaš kanal, danes viden po vsej državi, bomo v letošnjem jubilejnem letu dodali še nekaj novih,« pravi direktorica in odgovorna urednica Irena Vide. Poleg vsakodnevnih novic iz domačih logov njihov program bogatijo tudi druge programske vsebine, namenjene vsem generacijam. Že 25 let se trudijo, da so ne le odličen informator, njihova posebnost je, da sledijo vsakdanjim zgodbam in usodam ljudi. Marca bodo v program uvrstili novo oddajo – Zlata jesen, ki bo namenjena predvsem ljudem v zrelih letih.
Zakaj potrebujemo demografski sklad?
Pred dnevi sem gledala oddajo, kjer so se pogovarjali o pokojninah. Spet sem slišala besede, ob katerih me spreleti srh, da mladi v Sloveniji tako ali tako ne bodo dočakali pokojnin, da morajo začeti dajati v (privatne) pokojninske sklade čim prej, da bodo na stara leta imeli kaj za življenje. Kako lahkotno to izrekajo mladi, ki si starosti in njenih težav sploh ne morejo predstavljati! In kako hitro nasedajo tistim, ki hočejo kovati dobičke iz njihovih vplačil. Med strokovnjaki, ki so sedeli v krogu, je bil le eden, ki je dejal: »Za vsem tem govorjenjem o tem, da ne bo pokojnin, tičijo določeni interesi.« Žal mi je bilo, ker svoje misli ni razvijal naprej. Bojim se, da smo bili na njegove besede pozorni le tisti, ki vemo, kaj pomeni na stara leta reden dohodek, za katerega jamči država.
-
Marca spet Škofjeloški pasijon
V Škofji Loki bodo po letu 2009 spet pripravili Škofjeloški pasijon. Izvirno dramsko besedilo, ki ga je med leti od 1715 do 1727 zapisal Lovrenc Marušič, pater Romuald, je najstarejše, v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku z dodatki v latinskem in nemškem jeziku in z režijskimi opombami. Procesijo trinajstih figur, povzetih po svetopisemskih besedilih, uprizarja več sto nastopajočih na različnih prizoriščih v srednjeveškem mestnem jedru.
-
Ob 140. obletnici rojstva pesnice Vide Jeraj
Na programu ARS se bodo 31. marca, prav na dan obletnice, poklonili spominu na eno izmed prvih slovenskih pesnic, ki se je uvrstila v slovensko literarno zgodovino. Njen opus povezujemo z obdobjem slovenske moderne, saj je prav v tem času ustvarila največ in tudi najboljše pesmi. Do poroke je učiteljevala v Zasipu, kjer so jo redno obiskovali Cankar, Župančič, Murn, dr. Prijatelj, Aškerc pa je bil nekaj časa tudi njen mentor. Pesmi je objavljala v številnih revijah, po poroki z violinistom in skladateljem Karlom Jerajem, ki je uglasbil več...
-
Slikanje jo sprošča
Ela Brus iz Ljubljane se je pred leti na pobudo sina pridružila slikarski skupini pri univerzi za tretje življenjsko obdobje. Bila je čista začetnica, imela je veliko veselja, znanja pa nič. A kot pravi, jo je takoj »potegnilo« v slikanje in v njem vedno bolj uživa. Zdaj si ne zna več predstavljati, da ne bi zvečer, ko ima največ miru, sedla za mizo in slikala. To je njen način sproščanja. Slika počasi in po razpoloženju – včasih uporablja vesele, svetle odtenke, včasih pa na sliki prevladujejo zamolkle barve. Pogosto slika krajine, še zlasti domači Rogatec in njegovo razgibano okolico. Na njenih platnih so velikokrat tudi »železniški« motivi, privlačijo jo zlasti stari vlaki, saj jo spominjajo na očeta, ki je bil strojevodja, in se je z njim pogosto vozila na znamenitem »rogačanu«.
-
Najbrž je malo ljudi, ki bi lahko z gotovostjo trdili, da so brez greha. Zagotovo je vsakdo med nami v življenju storil kaj takega, kar je kasneje obžaloval. Ampak grehi »malih ljudi« praviloma nimajo velikega vpliva na življenje drugih, drugače pa je, kadar »grešijo« tisti, ki imajo oblast in z njo povezano moč. Pri tem bode v oči, da »mali grešniki« svoje napake praviloma priznavajo in jih skušajo popraviti, povsem drugače pa je pri velikih lumpih. Ti se praviloma izogibajo osebni odgovornosti za storjena dejanja.
Slepo zaupanje lahko drago stane
Ste pred kratkim v zameno za bizarno nagrado izpolnili anketo in spraševalcu posredovali svoje osebne podatke – od številke vašega mobilnega in stacionarnega telefona pa vse do stalnega bivališča in morda celo davčno številko? Prostodušno odgovarjate na povabila neznanih pošiljateljev elektronske pošte, čeprav morda niso to, za kar se predstavljajo?
Morda se vam ne bo zgodilo nič hudega. Prav lahko pa ste se lahkoverno izpostavili nadlegovanju ali celo prevari, ki ju boste krepko obžalovali. Zlorabe osebnih podatkov niso nekaj novega, spreminjajo pa se načini. V nedavni preteklosti, pa tudi še zdaj, so bile to fizične kraje osebnih dokumentov ali pretkano izvabljanje posamičnih podatkov, danes potekajo tudi prek sodobnih tehnologij, zlasti računalnika.
-
Ali se vam zdi, da se je politika kaj spremenila, odkar je v njej več žensk? V čem vidite spremembe?
Helena Bizjak, učiteljica razrednega pouka, Leskovec pri Krškem: »Odkar je v politiki več žensk, opažam spremembe. Te so vidne v povečanem delovanju vladnih služb na področju ranljivejših skupin. Vedno več je konkretnih dejanj, žal pa ostajajo nekatera še vedno na načelni ravni. Ženske so dodale v politični svet drugačen način razmišljanja in reševanja problemov.«
-
Ob nesreči ali poslabšanju zdravstvenega stanja in drugih nujnih primerih je prava številka za pomoč 112. To je enotna evropska številka, uporablja se v 28 članicah Evropske unije in tudi v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, na Kosovu in na posameznih območjih Rusije. Klic na 112 omogoča neposredno zvezo z reševalnimi službami, govorimo lahko v slovenščini ali angleščini. Regijski centri na območju italijanske in madžarske manjšine omogočajo klic v jeziku manjšine, gluhi in naglušni pa lahko opravijo besedilni klic na 112 z sms-om. Komisija Evropske unije pa si že dlje časa prizadeva skrajšati odzivni čas reševalnih služb v posameznih državah, kar bi povečalo možnosti za reševanje življenj.
Pismo predsedniku vlade glede zavrnitve uskladitve pokojnin
Včeraj je Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sprejel sklep, v katerem vladi predlaga, da se v letošnjem letu opravi izredna uskladitev pokojnin in k temu poda soglasje, kot to zahteva zakon. Še preden je predsednik vlade dr. Miro Cerar sprejeto odločitev prejel, jo je na vprašanje novinarjev ostro zavrnil. Na to izjavo se je z javnim pismom odzval predsednik Sveta ZPIZ Milan Utroša. Njegovo pismo objavljamo v celoti:
"Spoštovani!
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Svet) je na seji dne 26.2.2015 sprejel sklep v katerem predlaga, da se v letu 2015 na podlagi 8. odstavka 430. člena ZPIZ-2 opravi izredna uskladitev pokojnin. Svet je Vladi RS predlagal, da k izredni uskladitvi pokojnin poda soglasje, ker to zahteva zakon. O sprejeti odločitvi Sveta ste bili seznanjeni preko medijev. Še preden vam je bila sprejeta odločitev vročena, ste se nanjo odzvali z naslednjimi besedami: »Ocenjujem, da je takšen predlog nekorekten, jaz tudi mislim, da je neodgovoren do države in državljanov, ignorantski celo…«
