Ob 10. obletnici delovanja Mreže evropskih potrošniških centrov so se sodelavci Evropskega potrošniškega centar (EPC)  za teden dni odpravili po Sloveniji, in svetujejo potrošnikom pri kakršnihkoli težavah. V akciji Kje vas čevelj žuli? so se jim pridružili še člani mreže Evropske komisije SOLVIT (pomoč pri čezmejnih sporih), predstavniki Tržnega inšpektorata RS; lokalnih informacijskih točk Evropske unije Europe Direct ter sodelavci centra SI-CERT (nasveti o varni rabi spletnih storitev).

Dvonadstropni avtobus se je danes ustavil v Kranju, od 14. ure dalje so svetovalci na Glavnem trgu. V naslednjih dneh pa so na vrsti kraji: Nova Gorica (Bevkov trg, 6. junij, dopoldan); Postojna (Rdeči trg, 6. junij, po 14. uri); Koper (Planet Tuš, 7. junij, dopoldan in Ukmarjev trg, po 14. uri); Ljubljana ( Breg 2, 8. junij, od 9. do 14. ure, in BTC pred halo A, od 15. do 21. ure); Maribor (Trg svobode, 9. junij, od 9. do 14. ure in letališče Maribor, od 15. do18. ure); Ptuj (Glavni trg 9. junij, od 19. do 21. ure) Novo mesto (TC Qlandia, 10. junij, od 9. do 19. ure).

Ne iščem resnice, ampak beležim stanje o sebi kot človeku časa in prostora, skozi to samoanalizo pa prihajam do bistvenih vprašanj sedanjega časa, pravi Ciril Zlobec, najstarejši slovenski in edini še živeči pesnik, ki je bil aktivno partizan, s čimer se ponaša, pisatelj, prevajalec, publicist, novinar, nekdanji politik. Za ženske je enostavno tisti šarmantni, skuštrani pesnik, ki večno piše ljubezensko poezijo in nosi prepoznavno brado. Sam pa pravi, da je večni upornik: najprej proti fašizmu in nacizmu, potem proti nedemokratičnim pojavom v družbi, zdaj proti neumnostim, krivicam in tegobam današnjega sveta.

Stojan Batič – Človek in mit

V počastitev njegovega 90. rojstnega dne je v Jakopičevi galeriji v Ljubljani na ogled retrospektivna razstava kiparja prve povojne generacije 20. stol. Stojana Batiča, ki ga zaznamuje močan avtorski pečat, klasično razumevanje umetnosti in obvladovanje zahtevnih kiparskih materialov. Obravnava globoko resničnih osebnih mitov, ki so umetniku dajali možnost raziskovanja notranjih občutij v material ujetih likov, je poleg prizadevanja za umetnost, ki naj bi imela človeški obraz, skozi desetletja vodila k nastanku izjemno obsežnega in vsebinsko raznolikega opusa. Retrospektivno razstavo sta pripravili kustosinji Marija Skočir in Barbara Savenc, spremljajo pa jo pregleden katalog ter vrsta dogodkov in druženj, namenjenih obiskovalcem. Do sredine avgusta.

Občuten del denarja iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja konča v zasebnih žepih, namesto v zdravstvu, zaradi katerega je dopolnilno zavarovanje po volji države nastalo. A spornega ravnanja treh zasebnih zavarovalnic do zdaj ni uspelo odpraviti nobeni vladi.

»To stanje je treba spremeniti. Nesprejemljivo je, da se denar, ki bi ga moralo dobiti zdravstvo, uporablja za druge namene,« pravi dr. Mateja Kožuh Novak, ki je dolgo delovala v skupščini Vzajemne, kjer je po svojih močeh nasprotovala nesprejemljivemu početju; pogosto kot glas vpijočega v puščavi.

Drugo polovico štiridnevnega počitnikovanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti, ki smo ga pripravili skupaj s Turistično agencijo Palma, so mnogi izkoristili za kopanje in sončenje ali pa za sprehode ob morju. Nekaj udeležencev se je odpeljalo na Plitvička jezera. Še več pa se jih je odločilo za spoznavanje vasic okoli Novega Vinodolskega. Občudovali smo čudovit razgled na Kvarner in lepo urejene vinograde v dolini. V vinarstvu Pavlomir smo poskusili odlična vina in uživali na pikniku ob petju klape Vinčece.

Drugi dan srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti v Novem Vinodolskem je bil namenjen izletom na bližnja otoka.

Nekateri udeleženci so se z avtobusom odpeljali na Rab, kjer so si ogledali staro mestno jedro in poskusili tradicionalno slaščico rabsko torto. Prav vse je ganil obisk nekdanjega italijanskega taborišča v Kamporju, kjer so med drugo svetovno vojno trpeli tudi mnogi Slovenci.

Precej več izletnikov pa se je v vinodolskem pristanišču vkrcalo na ladjice, s katerimi so nas prijazni domačini zapeljali do Vrbnika na otoku Krku. Prikupno mestece slovi po pestri zgodovini: tu je delovala prva šola na Hrvaškem, ponašajo se z eno največjih zbirk knjig v glagolici in z menda najožjo ulico na svetu. Naj se pohvalimo, prav vsi izletniki smo se sprehodili skoznjo, čeprav je široka le 42 centimetrov! Med plovbo nazaj ni manjkalo smeha in pesmi, res pa sta mirno morje in toplo sonce marsikoga kar uspavala …