okt. '10

Med nekdanjimi republikami SFRJ je še vedno veliko perečih vprašanj, ki jih bo treba reševati strpno in ob upoštevanju interesov vseh prizadetih. Hrvaška in Slovenija sta po sklenitvi dogovora o arbitražnem reševanju mejnega vprašanja na dobri poti, pri čemer pa ne gre zgolj za določitev meje na morju, temveč tudi za upoštevanje katastrskih razmejitev na Savudrijskem polotoku. A o tem bodo odločali mednarodni arbitri in obe državi sta se zavezali, da bosta spoštovali njihovo odločitev.

Določitev meje med novonastalimi državami ostaja »vroča tema« za vse, ki so naslednice nekdanje skupne države. Hrvaška je načelno pristala na črnogorsko suverenost v zalivu Boke Kotorske in tudi priznava ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine, čeprav se je pri tem morala odreči nekaterim nacionalističnim projektom. Načrt delitve te nekdanje republike na hrvaški in srbski del, kakor sta se proti volji Bošnjakov dogovarjala Tuđman in Milošević, je padel v vodo in obe državi zdaj sprejemata ozemeljsko celovitost BiH. Težava pa je v tem, da tudi v Sarajevu ne vedo, kako zagotoviti enotnost države na njenem celotnem ozemlju.

okt. '10

Kakovost življenja ni toliko v blaginji, kot predvsem v kulturi družbenih in medčloveških odnosov. Naša družba v tem pogledu ni kdove kako visoko. Vse je dovoljeno, dokler ni dokazano kršenje temeljnih in posebnih družbenih načel ter zakonitosti. Toda šibkejši večinoma nimajo nobenih možnosti, da bi proti močnejšim in vplivnejšim uveljavili ta načela in zakonitosti. Kot da ima prav grobi darvinizem, da večje ribe žrejo manjše in da je vse dovoljeno v boju za obstoj ter uveljavljanje.

Ko iščemo merila, ki bi pokazala, kaj je narobe in kaj prav, naletimo na dejstvo, da stari vrednostni sistemi ne veljajo več, novih pa še ni. To pa gre na roko tistim, ki se odlično znajdejo prav v takšnih razmerah in so zato zainteresirani, da bi »prehodno obdobje« trajalo v nedogled. V takšnih razmerah uspevajo posamezniki in skupine, ki so se dokopali do družbene moči, do kapitala ter vpliva na medije in s tem do oblikovanja javnega mnenja. Pripadniki tako nastale »elite« se med seboj podpirajo, dokler naposled ne pride do notranjega...

Le kakšna je banka, v kateri poteka dejavnost brez enega samega kovanca ali bankovca, namesto obresti pa z vsakim obiskom raste stopnja zadovoljstva? To je časovna banka, ki temelji na menjavi storitev, znanj in spretnosti in na ta način spodbuja ljudi k druženju in sodelovanju ter širjenju socialnih mrež.

Zveni zapleteno? Pa gre pravzaprav za zelo preprost in prijazen projekt, ki se je v svetu že precej razširil. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja si je časovno bančništvo kot novost na poti v socialno državo in k družbeni pravičnosti zamislil Edgar Cahn (ustanovitelj društva Time Dollar USA). Gre za izmenjavo različnih znanj, sposobnosti, spretnosti in storitev med različnimi udeleženci, pri čemer so vsa znanja vrednotena enako: ena ura dela je vedno ena ura dela. Pri tem pa ne gre za klasično menjavo, torej jaz tebi - ti meni, ampak za načelo vzajemnosti: jaz tebi - ti njej - ona meni …

Mediacija je miren način reševanja sporov, pri čemer mediator, ki je nevtralna tretja oseba, pomaga strankama, da skušata najti najboljšo rešitev. Postopek vodi tako, da imata obe stranki možnost povedati, kako vidita problem. V mediacijo vstopajo stranke prostovoljno in jo lahko kadarkoli, če tako presodijo, tudi prekinejo. Pri tem načinu reševanja sporov stranke hitreje ter tudi veliko ceneje pridejo do rešitve spora, kot bi to dosegli na sodišču.

Zgodba o mediaciji pri nas se je začela s skupino sodnikov in aktualnim pravosodnim ministrom dr. Alešem Zalarjem, ki so leta 2001 začeli s poskusnim projektom. Letos je s 15. junijem stopil v veljavo zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov, po katerem morajo vsa prvostopenjska sodišča, to so okrajna, okrožna in delovna, svojim strankam še pred začetkom sojenja ponuditi mediacijo. Višja sodišča pa bodo morala to storiti v dveh letih. S tem zakonom smo se po mnenju predsednice Društva mediatorjev Slovenije Gordane Ristin uvrstili v...

Oskrbovana stanovanja so ena od možnosti za samostojno, a varno bivanje starejših. V zadnjem desetletju so jih različni investitorji zgradili kar nekaj. Večinoma so najemna in vseljiva pod določenimi pogoji, vse bolj pa se povečuje povpraševanje tovrstnih lastniških stanovanjih.

Dejstvo, da je kar 90 odstotkov Slovencev lastnikov stanovanja ali hiše in da je veliko starejših, ki ne želijo tretjega življenjskega obdobja preživljati v ustanovi, kakršen je dom starejših občanov, je v Mihi Jarcu, direktorju družbe Mijaks investicije d.o.o, porodilo zamisel, da bi na trgu ponudil lastniška oskrbovana stanovanja. Dobrih deset let si je prizadeval uresničiti projekt, ki ga je zasnoval po vzoru skandinavskih dežel. Tudi anketa, ki jo družba Mijaks pred leti opravila med Ljubljančani, je pokazala, da je zanimanje za tovrstna stanovanja veliko.

S temi besedami se je predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak na slovesni otvoritvi obrnila na častnega pokrovitelja festivala dr. Pavla Gantarja in zanje požela aplavz.

Koliko obiskovalcev je že prvi dan obiskalo jubilejni tridnevni 10. festival za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, je težko oceniti. Festival je za tri dni odprl vrata s slovesno prireditvijo v veliki Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, vsa tri nadstropja Cankarjevega doma, kjer so vse dni festivala potekale spremljajoče prireditve in se predstavili številni razstavljavci, so bile domala neznosno (pre)polne. Vstopnine ni bilo, vstopnic tudi ne, na festival so prišli z avtobusi in vlakom člani DU iz vseh krajev, mnogi so prišli tudi v zasebni organizaciji, že prvi dan pa so prišli gledat festival otroci iz vrtcev in šolarji.

Festival je bil tudi letos, kot vsa prejšnja leta, razdeljen na več ravni, razdeljenih v tematske parke: od kulturnega do sejemskega, za otroke do delavnic za starejše. Nad vsem tem dogajanjem v Cankarjevem domu in njegovi bližini pa je vsebinski kompleks, konferenca z vsakodnevnim tematskim plenarnim delom in popoldanskimi okroglimi mizami. Strokovne razprave je spremljala in jih povzema novinarka in urednica Lada Zei.