»Ko sem zbolel za demenco, so mi nekateri rekli, da me je bog grdo kaznoval. Pa to preprosto ni res! Morda je le hotel, da zbolim, da moja bolezen počasi napreduje, mene pa določil za to, da naredim nekaj dobrega za vse osebe z demenco. In sem. Kajti samo dementni bolniki vemo, kaj potrebujemo in kaj pričakujemo od družbe in tistih, ki skrbijo za nas,« je začel James McKillop, ki se je skupaj z ženo septembra udeležil 25. konference Alzheimer Europe v Ljubljani.

Že leta 2002 je v Glasgowu na Škotskem ustanovil prvo skupino za samopomoč dementnih bolnikov v Evropi. Ker so bili zelo uspešni, so po vzoru te skupine leta 2012 pri organizaciji Alzheimer Europe ustanovili 11-člansko Evropsko delovno skupino bolnikov z demenco (European Working Group of People with Dementia). Pri nas takšne skupine seveda nimamo. Slovenske osebe z demenco se praktično ne pojavljajo v javnosti. V njihovem imenu govorijo, pa še to zelo redko, in jih zastopajo predvsem svojci in drugi, ki jim stojijo ob strani. To po svoje preseneča, saj je demenca tudi pri nas vedno bolj prepoznavna. Res pa je, da je bolezen še vedno močno stigmatizirana. Tisti bolniki, ki še lahko izražajo svoje misli in znajo še govoriti, pogosto rečejo, da jih je strah, da bi jih okolica imela za nore, in ne za bolne. Demenca je namreč bolezen možganov. Ti pa so, kot gotovo veste, odgovorni za vse. Z njimi računamo, pišemo, rišemo, hodimo, se zaljubimo, vonjamo, vidimo, slišimo itn.

STARANJE V SLOVENIJI

Hoja je osnovna oblika gibljivosti. Dokler star človek lahko hodi, se čuti samostojnega. Stari ljudje si malokaj želijo bolj kot to, da jim ne bi odpovedale noge. Navada redne hoje varuje in krepi zdravje – telesno, duševno in socialno. Iz reprezentativne nacionalne raziskave Staranje v Sloveniji bomo predstavili podatke o tem, koliko hodimo slovenski prebivalci, ki smo stari 50 let in več.

Kakšna je vaša sposobnost za hojo? Odgovori na to raziskovalno vprašanje kažejo, da dobra polovica (53,5 %) prehodi brez težav daljše razdalje več kilometrov, četrtina (24,7 %) lahko prehodi krajše razdalje do približno 1 km, vsak sedmi (15,4 %) le po stanovanju, vsak dvajseti (5,2 %) ne more iz stanovanja. Daljše razdalje lahko prehodi več moških, pri hoji na krajše razdalje in po stanovanju so vztrajnejše ženske.

V Domu Petra Uzarja v Tržiču so junija letos ob praznovanju 35. obletnice doma odprli zdravilni park. Namenjen je zlasti stanovalcem z demenco, saj jih spodbuja k različnim dejavnostim. Drugi stanovalci in zaposleni pa tu najdejo mir in sprostitev.

Ob obisku me receptorka popelje na vrt in mi pove, kaj vse so stanovalci doma sami posadili v dvignjene gredice. Pozneje mi direktorica doma dr. Anamarija Kejžar razloži, da so vse rastline, ki so jih posadili, ne samo užitne, temveč tudi zdravilne: koromač, žajbelj, bazilika, peteršilj, med začimbami pa se bohotijo tudi paprike, melancani, kumarice in jagode. Pestrost vabi tako stanovalce kot kuharje k uporabi svežih zelišč. Stanovalci pravijo, da so jedi takrat, ko vsebujejo sveža zelišča, še posebej okusne.

Kaj menijo o medgeneracijski pomoči, smo vprašali sogovornike.

Ela Dolinar, upokojena trgovska poslovodkinja, Škofja Loka: »Da so v nekaterih primerih mladi v takem položaju, da lahko preživijo samo ob pomoči staršev upokojencev, je zelo žalostno. Poznam primere, ko nekateri izkoriščajo starejše in živijo na njihov račun, čeprav jim tega ne bi bilo treba. Vsi poznamo več babic in dedkov, ki skoraj v celoti skrbijo za vnuke, pa ne toliko finančno, kot da jih vozijo v šole in na dejavnosti, pomagajo pri učenju, in še bi lahko naštevali. Starši otrok pa to sprejmejo kot samoumevno, včasih celo tako, kot da je to njihova dolžnost.«

Odprta prenovljena Plečnikova hiša

Ljubljana je zaradi del Jožeta Plečnika urbanistična in arhitekturna umetnina in eno redkih mest, ki so tako temeljito zaznamovana z delom enega samega arhitekta. Vizije in načrti za prenovo mesta pa so se mu porajali prav v njegovi hiši na Karunovi ulici v Trnovem, ki je od 24. septembra po dveh letih prenove spet odprta za ogled. Pri kompleksni prenovi hiše in vrta, ki je stala 2 milijona 264 tisoč evrov, denar pa sta prispevala Ministrstvo za kulturo in Evropski sklad za regionalni razvoj, so sodelovali mestna uprava, Zavod za varstvo...

Včeraj je v Cankarjevem domu odprl vrata že 15. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki bo v treh dneh obiskovalcem ponudil veliko kulturnih dogodkov, strokovnih razprav, izobraževalnega programa, športnih delavnic in tudi številne sejemske predstavitve. Letošnja rdeča nit je vseživljenjsko učenje in aktivno doživljanje prostega časa. Predstavljeni bodo tudi številni primeri dobrih praks.

Na svečani otvoritvi je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak večkrat poudarila, da kot dolgoživa družba potrebujemo medgeneracijsko sodelovanje in rešitve, ki ne bodo padle na referendumu. Povedala je še, da bo do konca leta pripravljena bela knjiga, ki bo podlaga za razpravo o novi pokojninski reformi po letu 2020.  Čim prej pa potrebujemo zdravstveno reformo, v okviru katere bo vzpostavljen tudi sistem dolgotrajne oskrbe. Pri tem pa je pozvala k sodelovanju in solidarnosti pri iskanju odgovorov na demografske spremembe, da bomo kot družba omogočili pogoje za kakovostno staranje in medgeneracijsko sožitje.

 Jutri se v ljubljanskem Cankarjevem domu pričenja že 15. Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO), ki ponuja različne aktivnosti za vse generacije – od predavanj in delavnic o zdravem načinu življenja, okroglih miz na temo sprememb zdravstvenega sistema, aktivnega staranja in strategij staranja do nastopov pevskih zborov ter plesnih in gledaliških skupin društev upokojencev, vrtcev in šol.

Prvič na festivalu uvajajo mednarodni dan -  v sredo, 30. septembra, bosta dve  mednarodni konferenci: »Kako do aktivnega staranja«, ki jo gosti evropski poslanec Ivo Vajgl ter konferenca o celovitih strategijah staranja.

 »Za zdravo srce vseh in povsod« je geslo Svetovnega dneva srca (29. september). Ob tem pa strokovnjaki poudarjajo, da je vsak sam odgovoren za svoje srce. Kar 80 odstotkov prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja bi namreč lahko preprečili predvsem z zdravim načinom življenja - najpomembnejša dejavnika sta manj kalorična prehrana in več gibanja.  

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije vse leto ozavešča ljudi o pomenu zdravega načina življenja, še posebej veliko dogodkov je  po njihovih podružnicah v različnih krajih v septembru. Kar nekaj se jih bo odvilo ta konec tedna. Udeležite se jih!