Dan upora proti okupatorju ohranja spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), osrednje odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni. Osrednja proslava, v organizaciji Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja Slovenije, je potekala v ljubljanski Festivalni dvorani.

Nekdanji član Osvobodilne fronte Bogdan Osolnik je v slavnostnem nagovoru poudaril pomen narodnoosvobodilnega boja za našo državo. Poudaril in opozoril je da, bi morali Slovenci strniti vrste in ne bi smeli dovoliti, da nas deli sovraštvo druge svetovne vojne.

 Tito – foto je potujoča razstava Muzeja zgodovine Jugoslavije v Beogradu, ki si jo lahko do 24. maja ogledate v Mali galeriji Cankarjevega doma (vstop prost). Znano je, da je Tito rad fotografiral. V fondu Muzeja zgodovine Jugoslavije v Beogradu hranijo okoli trideset tisoč Titovih posnetkov od leta 1960 do 1979. Izbor približno sedemdesetih fotografij, ki so na ogled v Ljubljani, kaže, da gre za izključno zasebne podobe, ki so nastajale spontano in zunaj pravil o kompoziciji, planih, kadriranju ipd., po drugi strani pa avtor hote ali nehote čuti duh časa in s takšno (amatersko) izkušnjo niza delčke iz osebnega življenja.

V prvem svežnju informativnih izračunov dohodnine za leto 2014, ki so jih zavezanci za dohodnino prejeli v začetku aprila, je bilo 4.276 upokojencev, ki jim je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) lani izplačal tudi 80 odstotkov razlike pokojnine po zakonu o odpravi posledic t.i. ZUJF-a. Izplačana razlika pri izračunu dohodnine predstavlja znesek, ki se povpreči, kar je zavod pri mesečnem obračunu in izplačilu te razlike izvedel, vendar pri posredovanju podatkov o izplačilih na FURS tega ni posebej označil. Zaradi tega so izračuni dohodnine pri uživalcih teh pokojnin nepravilni.

 Od ponedeljka, 20. aprila, do vključno petka, 24. aprila bodo v Ljubljani potekali že dvajseti Slovenski dnevi knjige. Na stojnicah pred mestno hišo, na Mestnem trgu in na Stritarjevi ulici boste vsak dan med 10. in 20. uro lahko brskali med knjigami, jih kupovali, brali in tako sledili letošnjemu sloganu (IZ) BERIMO.

Zanimiv bo obsejemski program: pogovori z domačimi in tujimi avtorji, založbe bodo predstavljale knjižne novosti, srečali se bodo člani krožkov Beremo z Manco Košir, člani Improlige bodo brali z megafoni, za otroke bodo potekale različne delavnice, z njimi se bosta družila Eva Škofič Maurer in Matjaž Pikalo;

 Zadnjo nedeljo v aprilu se lahko odpravite na Bloke in se sprehodite po poteh, po katerih je bojda v preteklosti hodil Martin Krpan s svojo kobilico.

Pohodniki se bodo zbrali v nedeljo, 26. aprila 2015 med 8. in 10. uro pri Bloškem jezeru na Volčjem in se odpravili na 18 kilometrov dolgo pot, ki je zložna in primerna za vsakogar, vodi pa mimo dvajsetih posebej označenih pojavov naravne in kulturne dediščine. Kdor si bo želel ogledati še povirje Iške, bo moral prehoditi dodatne štiri kilometre.

 Tudi dobrodelnost je del nas - s tem sloganom v podjetju Krka d. d. že četrtič vabijo svoje zaposlene, da se čim bolj množično udeležijo prostovoljskih dejavnosti v krajih, kjer imajo svoje obrate. Ugotavljajo namreč, da če stopijo skupaj, naredijo več dobrega. Teden humanosti in prostovoljstva pripravljajo že četrtič, odziv zaposlenih je vsako leto večji, doslej je v prostovoljskih dejavnostih sodelovalo že več kot 2300 zaposlenih ali kar vsak drugi krkaš v Sloveniji.

V dneh od 13. do 18. aprila bodo zaposleni tako zbirali oblačila, obutev, higienske potrebščine, knjige in hrano za živali ter v sodelovanju z Rdečim križem in Karitasom pripravljali in delili pakete socialno ogroženim. Priskočili bodo na pomoč tudi tistim, ki potrebujejo pomoč pri hišnih ali vrtnih opravilih. Čeprav ima krvodajalstvo med zaposlenimi v Krki že dolgo tradicijo, bodo v tem tednu lahko darovali kri še drugi in sicer v Novem mestu, Ljubljani, Murski Soboti in v Krškem.

Sredi marca  so se v Ženevi zbrali ministri za zdravje, da bi na najvišji ravni razpravljali o globalnemu izzivu, ki ga povzroča hitro naraščanje števila ljudi, obolelih za demenco. Na ministrski konferenci o globalni akciji proti demenci, ki jo je organizirala svetovna organizacija za zdravstvo, so se ministri v takem številu prvič srečali z eksperti in hkrati s predstavniki civilnih organizacij. Na začetku jih je nagovorila Rosa Kornfeld Matte, prva neodvisna strokovnjakinja Združenih narodov za človekove pravice starejših. Spomnimo, pred letom je, ko je bila postavljena na ta položaj, obiskala tudi Slovenijo.

Italijanska oblikovalca Anna Citelli in Raul Bretzel imata povsem novo zamisel za pogreb, ki bi lahko  spremenil sedanjo podobo marmornih in kamnitih pokopališč v gaje, polne ptičjega petja. Njuna zamisel  je upepelitev pokojnikovega telesa, pepel pa shranjen v razgradljivo žaro, ki ima obliko jajca.

Žara je  dovolj velika, da gre vanjo tudi celo pokojnikovo telo v položaju zarodka. Žaro oziroma veliko jajce spustijo pogrebci v izkopano jamo, nanjo žalujoči  nasujejo  spominsko pest prsti, pogrebci pa nato  dosujejo dovolj zemlje, po kateri  previdno razporedijo korenine izbranega mladega drevesca, ki ga potem dokončno utrdijo in posadijo. Na koncu  lahko žalujoči  zalijejo drevesce, ki bo že čez leto ali dve zraslo v drevo, ob katerem bo mogoče meditirati, moliti, odvisno od vere... Osnovna misel, ki je vodila oblikovalca, je bila ritual ob smrti, ki naravno zaključuje človekov življenjski krog.

Dr. Antona Vratušo je že od otroštva zanimal jezik. Kasneje se je odločil za študij slavistike in ga uspešno zaključil z doktoratom. Že v mladih letih je spoznal posledice raznarodovalne politike madžarskih oblasti. Leta 1941 se je pridružil oboroženemu odporu proti okupatorju. Bil je zajet in interniran v koncentracijsko taborišče Gonars, kasneje Trbiž, Padova in Rab. Po vojni je opravljal pomembne politične, diplomatske in akademske dolžnosti. Že v otroštvu si je oblikoval jasen odnos do socialnih krivic, ki zanj niso bile sprejemljive. Pred kratkim je dopolnil sto let in še vedno kritično spremlja družbeno dogajanje.