Valerijo in Iva Čarmana smo v naši reviji že predstavili v luči njunega prizadevanja za to, da bi otrokom z rakom pomagala na njihovi življenjski poti, polni težkih preizkušenj. In te otroke tokrat postavljamo v ospredje. Njihove zgodbe so v navdih vsem nam, saj jim je boj z boleznijo veliko vzel, a tudi nekaj dragocenega dal. Drugačen pogled na življenje. Učijo nas, kako živeti.

Tini Zore iz Hrastnika so pri letu in pol odkrili tumor na mali medenici. Kot pravi, se prvih zdravljenj ne spomni. »Spominjam pa se stvari od šestega, sedmega leta naprej. Do takrat sem prejela več kot 50 anestezij, in tudi te so mi izbrisale del spomina na tisti čas. Imela sem dokaj normalno otroštvo, čeprav sem kar precej časa preživela v bolnišnici, ker se je tumor zakompliciral. Kemoterapija mi je požgala črevo in tako sem ostala praktično brez črevesja.

Anketa

Sogovornike smo vprašali, kaj menijo o spolnosti v zrelih letih.

 Milena Miklavčič, pisateljica in publicistka, Žiri: »Generacija starejših od 70, 80 let je še zadnja, ki je imela v mladosti spolne odnose v povprečju vsaj trikrat tedensko. Mnogi so prijetno navado obdržali do pozne starosti. Spolnost ima različne oblike, v tretjem življenjskem obdobju so pomembnejši občutki, ki nas prevevajo ob dotiku. Stoletnica mi je navdušeno pripovedovala o svojem obiskovalcu, s katerim se veliko pogovarjata, sem in tja pa jo stisne k sebi in poboža po licu. Kaj lepšega!«

Slovenci radi potujemo. Za kak teden, dva ali tri poleti proti soncu, morju, pozimi na smučišča … Nato se vrnemo v zavetje domačega doma. Da bi se preselili na drug konec sveta, nam niti na kraj pameti ne pade.

V pogovorih z upokojenci o tem, ali bi se bili pripravljeni odseliti iz domačega kraja, na primer v Španijo, Hrvaško, morda v kak kraj na obali v Italiji …, in tam preživeti svoja upokojenska leta, bi tiste, ki bi bili pripravljeni storiti tak korak, lahko prešteli na prste ene roke, pa še v tem primeru bi bilo prstov zagotovo za polovico preveč. Pa še tisti, ki so nekako pogojno pritrdili zamisli, bi to storili pogojno, saj so pospremili odgovor z »no, morda …«

DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI

Pri dolgotrajni oskrbi pride čas, ko storitve vsakdanjih opravil in zdravljenje izgubljajo pomen. Če človekove moči in zdravje ugašajo postopoma, sta v obdobju zaključevanja življenja najpomembnejši dve vrsti pomoči: paliativna zdravstvena oskrba in spremljanje umirajočega. Obe se zadnja leta v Evropi naglo razvijata. Človeku zagotavljata največjo možno kakovost življenja do konca, v skupnosti pa krepita solidarnost in čut za človeško dostojanstvo. Ustavimo se pri paliativni oskrbi.

 Prebivalci in obiskovalci Ljubljane velik del poletja preživijo v kinodvoranah na prostem. Pridružite se jim!

Osmega julija se zaključuje Kinodvorišče, letni kino v atriju Slovenskih železnic. Kmalu pa se bo začel  Film pod zvezdami, tradicionalni letni kino na dvorišču Ljubljanskega gradu. Med 13. julijem in 5. avgustom bodo 24 zaporednih večerov na ogled filmi, ki jih izberejo v Kinodvoru med premierami in odmevnimi predstavami pretekle kinematografske sezone. Prva bosta na sporedu domača filma in sicer Jezdeca Dominika Menceja, ki prinaša nostalgično posvetilo devetdesetim letom ter filmu Goli v sedlu, pospremil pa ga bo najuspešnejši slovenski kratki film vseh časov: Babičino seksualno življenje Urške Djukić, ki je dobil nagrado Evropske filmske akademije ter celo cezarja za najboljši kratki film.

 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) bo v petek skupaj z junijskimi pokojninami izplačal tudi letni dodatek. Prejelo ga bo 622.361 upravičencev, med njimi 609.498 tistih, ki prejemajo pokojnino in 12.863 tistih z nadomestili iz invalidskega zavarovanja. Dodatek znaša od 145 do 455 evrov, skupna vrednost je 165.537.321 evrov.

Kot so pojasnili na Zpizu, se pri določanju osnove za obračun višine letnega dodatka pri posameznem prejemniku poleg drugih prejemkov upošteva tudi znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.

Po dveh mandatih vodenja največje upokojenske organizacije se je poslovil Janez Sušnik. Na današnjem volilnem zboru članov Zdus v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so odločili, da vajeti prevzame predsednica Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje, sicer upokojena kriminalistka Zdenka Jan. Nova predsednica je napovedala, da se bo zavzemala za dobrobit vseh upokojencev in ob razglasitvi poudarila, da si upokojenci zaslužijo spoštovanje.  

Kandidati za predsednika Zdusa so bili štirje. Pokrajinska zveza društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine je predlagala predsednico strokovnega sveta in komisije za zdravstvo in socialno politiko Zdusa Rosvito Svenšek. Pokrajinska zveza Zgornje Podravje predsednico Društva upokojencev Fram Romano Fišer, ki je javnosti poznana tudi kot predsednica nadzornega sveta Slovenskih državnih gozdov, v svoji karieri pa je bila na različnih vodstvenih delovnih mestih. Omenjena pokrajinska zveza pa je kandidirala še Ivana Bitenca iz Slovenskih goric, ki se kot samostojni podjetnik ukvarja z logistiko.

 V Združenju za dostojno starost Srebrna nit se ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad starejšimi, ki ga vsako leto obeležujemo 15. junija, zavzemajo za ničelno toleranco do diskriminacije starejših in vseh oblik nasilja nad njimi. Ne obsojajo le klasičnih oblik nasilja, ampak tudi prikrite oblike, pri katerih starejšim iz različnih razlogov ni omogočeno dostojno, kakovostno in varno življenje.

Tudi neurejeni področji zdravstvene in socialnovarstvene oskrbe smatrajo kot obliko nasilja nad starejšimi. Kot so zapisali, problem predstavlja že pomanjkanje namestitvenih kapacitet v domovih starejših in drugod in pa visoke cene oskrbe v domovih. Kljub ukrepom ministrstva za zdravje se dostopnost do zdravstvene oskrbe poslabšuje. Ker starejši v digitalizaciji sistema težje poiščejo zdravstveno pomoč, so v združenju predlagali ohranitev analogne dostopnosti do javnih storitev. Zavzemajo se tudi za hitrejši razvoj paliativne oskrbe na sistemski ravni ter za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj si ga veliko starejših zaradi nizkih pokojnin težko privošči.