Saj se pogovarjamo samo o življenju
Naš pogovor
Zvezdana Mlakar je igralka, televizijska voditeljica, pravljičarka, mama treh sinov in babica vnučke Eme Stelle, v prostem času kmetica in solastnica zavidljivega živalskega tropa v vasici na obrobju Ljubljane. Predvsem pa preprosta in prisrčno topla oseba, ki pravi, da ne pozna sprenevedanja. Njene oddaje so spreminjale mnoga življenja, pogovori v studiu nacionalne televizije v oddaji Zvezdana pa so, priznava, spremenili tudi njo. Vsak sogovornik je pustil pečat, nekateri so ji spodnašali tla pod nogami, drugi so jo le oplazili. Nekaj jih je zbrala v knjigi Pogovori, ki so mi spremenili življenje, napisala jo je skupaj s televizijskim urednikom Rokom Smolejem.
-
Za slovenske zmage
Prvič v zgodovini smo državljani na najvišje politično mesto izvolili žensko, ki se do zdaj ni ubadala s prerivanjem v strankarskem merjenju moči in prizadevanjem za prevzem vodenja države. Nataša Pirc Musar pač ne spada v nobeno strankarsko »orbito« in je tudi zavoljo tega vstopila v tekmo za predsedniško mesto brez strankarskega »nahrbtnika«. To je bila njena prednost in seveda tudi dejstvo, da sta njeno kandidaturo podprla tudi dva nekdanja predsednika države Milan Kučan in Danilo Türk. Njen protikandidat Anže Logar se je sicer trudil, da bi se prikazal kot od stranke SDS neodvisen politik, vendar mu večina volivcev ni verjela.
S kartico do ugodnosti za invalide
Aktualno
Zaradi staranja prebivalstva in pogostejšega pojavljanja kroničnih bolezni je pričakovati, da bo v prihodnjih letih naraslo tudi število invalidov. Ti imajo pri nakupih ali koriščenju storitev pogosto težave, in to ne samo zaradi težje dostopnosti, včasih jih ovirata tudi slabši socialni in finančni položaj.
Eden izmed projektov, ki invalidom omogoča večjo socialno vključenost in kot potrošnikom tudi konkretne koristi, je evropska kartica ugodnosti za invalide, s katero lahko uveljavljajo različne popuste pri 500 ponudnikih blaga in storitev. Med temi so muzeji, knjižnice, knjigarne, gledališča, vadbeni centri, termalna zdravilišča in drugi, ki imetnikom omogočajo na primer brezplačni obisk ali popust pri nakupu vstopnice, ugodne cene nakupov, uveljavljanje popusta za prenočišča v hotelih, pri športnih aktivnostih in podobno. Konkretne ugodnosti lahko preverite na spletni strani www.invalidska-kartica.si/ ali na aplikaciji, ki si jo lahko naložite na mobilni telefon prek spletnih strani iTunes ali Google Play.
-
Alzheimerjev zemljevid srčnosti
Zavod Rihtarjeva domačija, demenci prijazna točka, je začel projekt Alzheimerjev zemljevid srčnosti. Ustanoviteljica zavoda Alenka Veber iz Babnega Polja vabi k pisanju razglednic za svojo mamo, njene sostanovalce in sostanovalke ter osebje Centra starejših Cerknica. Tam namreč zaradi napredovale alzheimerjeve in vaskularne demence biva njena mama Frančiška. Njej in drugim stanovalcem lahko tudi vi polepšate dan, tako da jim na naslov: Center starejših Cerknica, Frančiška Veber, Cesta pod Slivnico 1, 1380 Cerknica pošljete razglednico s...
V DCA vzdržujejo fizično in miselno kondicijo
AKTUALNO
Dnevni centri aktivnosti za starejše (DCA) še zdaleč niso le prostori, v katerih se starejši družijo in počnejo različne stvari, njihovo pomembno poslanstvo so tudi krepitev telesnega in duševnega zdravja, podpora pri vztrajanju v domačem okolju, spodbujanje socialnih stikov ter preprečevanje osamljenosti ter izključenosti.
Zato je škoda, da delujejo samo v treh mestih. Po vzoru Ljubljane, kjer so v okviru Mestne zveze upokojencev Ljubljana prvi tovrstni center odprli že leta 2005, sta nastala le še v Kopru (Center dnevnih aktivnosti za starejše občane – CDA Koper) in Mariboru (Toti DCA). Kot pravi Katja Krivec, vodja programa Dnevnih centrov aktivnosti za starejše Ljubljana, odlično sodelujejo, pred covidom so v Mariboru organizirali slikarsko kolonijo, pripravili srečanje kulturnih skupin v Zalogu, v Kopru pa športne igre. Sedmega decembra se bodo spet srečali v Ljubljani.
-
Aktualno
Po zakonu o dolgotrajni oskrbi naj bi 1. januarja 2023 začele veljati spremembe na dveh področjih, in sicer v zvezi z dolgotrajno oskrbo v instituciji in položajem oskrbovalcev družinskih članov. Kaj se bo dejansko zgodilo, pa še ne vemo.
Decembrska Vzajemnost je šla namreč v tisk pred »referendumsko nedeljo«, ko smo volivci med drugim glasovali tudi o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi uveljavitev trenutnega zakona zamaknila za eno leto. Poleg tega naj bi državna volilna komisija uradni izid referenduma razglasila šele sredi januarja, ko bi pravzaprav že morali začeti izvajati zakon.
-
Kako pa vi praznujete?
Sogovorniki smo povprašali, kako preživljajo božično-novoletne praznike.
Martin Dvoršak, magister managementa, Göteborg: »Na Švedskem se praznovanje začne 13. decembra, ko goduje Lucija, svetnica, ki preganja temo in prinaša upanje. Na okna damo lučke, pečemo žafranove kolačke in pijemo kuhančka. Dekle, ki jo vsako leto izberejo za Lucijo in nosi belo obleko ter krono iz sveč, v spremstvu družic obiskuje šole in druge ustanove, kjer prepevajo praznične pesmi. Božični večer je družinski, za sladico jemo mlečni riž s cimetom. Nekoč je otroke obdaroval božični škrat (Jultomte), zdaj pa jih moderni Božiček.«
Sporazumevanje s človekom z demenco in po kapi
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Pri demenci odmirajo možgani, zato bolnik čedalje manj prepoznava realnost; na primer mati ne pozna več svoje hčere ali sina, ker so odmrle možganske celice s to njeno izkušnjo ali pa povezava do njih. Po kapi, kjer odmre možganski center za govor, bolnik ne more nič povedati, čeprav se vsega zaveda. Nemoč, da bi se sporazumevali s človekom z demenco, hudo prizadene svojce, po kapi pa tudi bolnika. Primeri z naših tečajev za svojce, ki take bolnike doma oskrbujejo, odražajo njihove stiske in zgrešene odzive ter tudi njihove ustvarjalne rešitve.
-
Vsi smo drugačni, kar je super, ker smo vsi edinstveni. Brez raznolikosti bi bilo življenje zelo dolgočasno. Catherine Pulsifer
Ko se je tajnica Urška letos vrnila z morskega dopusta, je z žarom v očeh pripovedovala zgodbo o prav posebni družini, ki jo je spoznala na enem od hrvaških otokov. Petčlanska družina z dečkom, ki ima downov sindrom, ji je močno prirasla k srcu. Vse se je vrtelo okoli njega, njihova velika ljubezen mu daje izjemen polet. Počne marsikaj, o čemer mnogi njegovi vrstniki samo sanjajo. Marsikaterim sicer ne bo nikoli enak, a ima nekaj, kar spremlja le redke: zelo skrbna mamo in očeta, ki sta ostala skupaj, čudoviti sestri pa varno družinsko »gnezdece« in veliko prave ljubezni. Zato jim 13. kromosom prinaša stalno »sonce«, njihov tako ranljivi »metulj« pa leti, leti ...
Z besedo človek ne moreš zgrešiti
AKTUALNO
Ali je prav stari ljudje ali starejši ali starostniki ali seniorji ...? To je pogosto tema na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Izrazoslovje je pomembno, neprimerni izrazi namreč hudo zaznamujejo človeka oziroma skupino ljudi. A kot smo slišali na razpravi o jeziku kot orodju vključenosti in krepitve moči, je treba v prvi vrsti spremeniti odnos družbe do starejših generacij.
Dr. Jana Mali s fakultete za socialno delo zagovarja uporabo besedne zveze stari ljudje, pri čemer je poudarek na besedi ljudje, ti so pomembni. Poudarila je, da je bolj kot sam termin za oznako posameznic in posameznikov, starih šestdeset let in več, pomemben odnos do starejše generacije. Pri svojem delu se posveča predvsem skrbi za odpravo strahu pred staranjem, ki je še vedno ali morda vse bolj prisoten. V socialni stroki, če je le mogoče, upoštevajo predloge ljudi, kako želijo biti imenovani. Poudarila pa je krivično obravnavo ljudi z demenco, ki so pogosto izključeni iz našega življenja kot »tisti drugi«, ter poudarila, da jih je nujno treba vključevati. »Človečnost in sožitje sta tisto, kar je treba spodbujati in negovati,« je zaključila.
