V Arboretumu Volčji Potok bo v soboto, 18. junija, potekala zaključna prireditev Tedna ljubiteljske kulture, ki je letos zaradi obilice dogodkov potekal skoraj cel mesec. Dogodek pripravlja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, kot poklon skoraj 110.000 ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem pri nas.

Festival Dober dan bo trajal od desete ure do mraka, na njem pa se bo predstavilo blizu dva tisoč nastopajočih na sedmih prizoriščih. Tako bo mogoče prisluhniti napevom godb in pihalnih orkestrov, vokalnih skupin in pevskih zborov, tamburašev, orgličarjev in harmonikarjev. Zaplesale bodo folklorne skupine in plesne skupine, na oglede svojih predstav pa bodo vabile gledališke in lutkovne skupine. Obiskovalci bodo lahko okusili dobrote iz kulinaričnih kotičkov slovenskih pokrajin, in spoznali delo čebelarjev, gasilcev, lovcev, ribičev, gorskih reševalcev …

 Z branjem odlomka iz romana Nekropola nedavno preminulega pisatelja Borisa Pahorja se bodo ob 19. uri uradno začeli letošnji Slovenski dnevi knjige. Odlomek bo interpretiral Pavle Ravnohrib. Sledil bo literarni večer, na katerem bodo brali člani in članice Društva slovenskih pisateljev, Društva slovenskih književnih prevajalcev ter Slovenskega centra PEN. Sledil bo literarno-glasbeni nastop Mateja Krajnca ob izidu trilogijske pesniške zbirke Trimestje.

V okviru Slovenskih dnevov knjige, ki bodo potekali do 19. junija, se bodo zvrstili številni dogodki. Stalnica bodo Glasovi Fabule v Ljubljani, ki se predstavljajo kot posebna zvočna instalacija, instalaciji Literatura luči ter Literarni telefon. Potekal bo tudi projekt Literarna trola, v katerem se bodo na zaslonih ljubljanskih, mariborskih in celjskih mestnih avtobusov predvajali odlomki iz literarnih stvaritev slovenskih pisateljic in pisateljev.

 V Združenju za dostojno starost Srebrna nit ter v zbornici za zdravstveno in babiško nego so pred mednarodnim dnevom boja proti nasilju nad starejšimi, 15. junijem, spomnili na priložnost, ko se o tem problemu pogovarjamo, tovrstna dejanja prepoznamo, se z njimi soočimo in jih po najboljših močeh poskušamo preprečiti ali rešiti. Predvsem pa si moramo kot družba prizadevati za ničelno toleranco do vseh vrst nasilja.

V Srebrni niti ob tem posebej opozarjajo na prikrite oblike nasilja nad starejšimi ter na druge oblike nasilja, kot so zloraba, zanemarjanje, zapuščanje, neenakopravna obravnava starejših. 

Na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana s pilotnim projektom preverjajo uspešnost enega od že znanih zdravil v zgodnji fazi alzheimerjeve bolezni. Ugotoviti želijo, ali bo ljudem, ki imajo določene značilnosti in so v zgodnjem obdobju alzheimerjeve bolezni, zdravilo memantin ugodno vplivalo na biomarkerje bolezni,

K sodelovanju vabijo posameznike, ki so stari med 60 in 80 let ter nimajo diagnoze demence, opažajo pa motnje spomina ali drugih živčnih funkcij. Opravili bodo nekaj testov (analiza krvi in likvorja), slikanje glave in pogovor pri psihologu. Izbrani prostovoljci bodo leto dni prejemali zdravilo, potem pa bodo nevrologi preverjali, kako je zdravilo vplivalo na nekatere beljakovinske skupine v likvorju, ki so pokazatelji alzheimerjeve bolezni.

 Današnji dan je državni praznik, posvečen Primožu Trubarju, utemeljitelju knjižne slovenščine in pobudniku oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in političnega prostora.

Ne le, da je Trubar eden izmed velikanov slovenske književnosti, pomemben je tudi kot vzornik, oseba, ki nam še danes lahko vliva optimizem, pa je v junijski Vzajemnosti poudaril jezikoslovec dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. »Bil je namreč neustrašen, dovolj samokritičen, vendar tudi odločen. Izdal je prvi dve slovenski knjigi Katekizem in Abecednik, čeprav si teh knjig ni nihče želel niti ni nihče »vedel«, da potrebujemo knjige v slovenščini. Viri nam pričajo, da je delal tako rekoč do zadnjega diha.«

Varnost hrane je skupna odgovornost vseh členov v agroživilski verigi, državnih organov in potrošnikov, temeljiti pa mora na medsebojnem zaupanju in pravočasni izmenjavi informacij, poudarjajo v upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ob današnjem svetovnem dnevu hrane, ki tokrat poteka z geslom Varnejša hrana - boljše zdravje.

Varnost hrane je potrošnikom zagotovljena skozi celovit sistem nadzora in sprejetih ukrepov. Z globalizacijo se distribucijske poti v živilski dejavnosti spreminjajo, saj se širijo in daljšajo. S tem pa se veča tudi verjetnost za pojav tveganj, so v sporočilu za javnost navedli v upravi. Za varovanje zdravja ljudi so sprejeti ukrepi, ki zagotavljajo, da živila, ki niso varna, ne pridejo v promet oz. se jih iz njega, če se jih odkrije, takoj umakne.

Rak je med vzroki smrti na prvem mestu pri moških in na drugem mestu pri ženskah. A več kot tretjino primerov raka je mogoče preprečiti, drugo tretjino pa je ob zgodnjem odkritju mogoče pozdraviti, pravijo v Združenju slovenskih organizacij bolnikov z rakom ONKO NET, ki je začelo kampanjo za zgodnje odkrivanju raka. Namenjena je prav vsakemu med nami, saj odgovornost za svoje zdravje nosi vsak posameznik, od njegovega ravnanja je odvisno, kako hitro bolezen odkrijejo zdravniki. 

Kampanjo so poimenovali #BREZizgovorov, saj veliko ljudi sicer zazna spremembe na telesu, a jih prezre, češ "da bodo že same  minile;  ko se bom spočila, bo bolje; trenutno sem v hudem stresu; najbrž je kriva prebava; saj to je normalno v mojih letih ..."

NAŠ POGOVOR

Slovenski knjižni jezik je relativno mlad, ne govori ga ravno veliko ljudi, pa vendar ni bojazni, da bi kar izginil ali da bi ga izpodrinili »večji« jeziki, je prepričan jezikoslovec dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ko skrbimo za slovenščino, skrbimo tudi za jezikovno raznolikost. Za slovenščino pa bo težko poskrbel kdo drug kot prav mi. Besed se ne bi smeli bati, še doda. Če bomo v svojem življenju izhajali iz osebne etike in pristnega občutka za sočloveka, ne pa iz predsodkov in strahov, potem tudi s poimenovanji ne bomo imeli nobenih težav.