Slovenski etnografski muzej  (SEM) bo kot številni ostali muzeji in galerije 3. decembra, na Ta veseli dan kulture, na široko odprl vrata obiskovalcem. Obenem pa vabijona PRAZNIČNI SEMenj SLOVENSKIH ROKODELCEV, na katerem se bodo predstavili izbrani rokodelci in ustvarjalci, katerih izdelki so naprodaj tudi v muzejski trgovini.

To je priložnost da z nakupom podprete domače ustvarjalce, se razveselite s kakšnim unikatnim izdelkom ali nakupite darila. SEMenj bo potekal v 2. nadstropju Slovenskega etnografskega muzeja, Metelkova 2, Ljubljana, od 10. do 17. ure.

Še do 5. decembra lahko pošljete kratko pismo ali voščilnico z lepimi željami in pozitivnimi mislimi stanovalcem domov za starejše po vsej Sloveniji. Počasi se namreč zaključuje letošnji projekt Mala pozornost za veliko veselje, njegov namen pa je razveseliti s praznično voščilnico prav vsakega od 22. tisoč stanovalcev, zlasti pa tiste, ki nimajo obiskov in ne dobivajo pošte. 

Voščilo naj bo napisano na roke, črke pa morajo biti dovolj velike in berljive. V voščilnico lahko tudi kaj narišete ali prilepite in jo pošljite na naslov: Ana Petrič, DEOS Center starejših Notranje Gorice, Gmajna 7, 1357 Notranje Gorice, s pripisom Mala pozornost za veliko veselje. Na hrbtno stran pa lahko zapišete svoje podatke.

 Na 1. programu TV Slovenija že od pomladi predvajajo oddajo za starejše 'Ah, ta leta'. V njej ob petkih popoldne predstavljajo aktualne teme na temo starosti in staranja ter zgodbe posameznikov, ki se uspešno soočajo z izzivi let.

V petek, 25. novembra, ob 17.20 bo tekla beseda o tem, kako živeti z demenco v družini. Kot pravi Neva Novljan, urednica oddaje, bodo gostili mag. Jožeta Škrlja, ki o demenci in predvsem o ravnanju z osebami z demenco izobražuje strokovno in splošno javnost, pa tudi svojce, ki v skrbi za svoje drage velikokrat izgorijo. »Mag Škrlj poudarja, da je pri tem pomembno, da vedenja osebe z demenco ne jemljemo osebno, da ji ne dokazujemo vseskozi svojega prav, saj jo s tem spravljamo v še večjo stisko.

 Zdravstveni dom Ljubljana ob 55. obletnici združitve ZD Ljubljana v enoten zavod in 90. obletnici ZD Šentvid pripravlja dan odprtih vrat z naslovom »Skrb za vaše zdravje«.

V torek, 22. novembra, od 11. do 15. ure, bodo v Mestni hiši na Mestnem trgu 1 v Ljubljani potekale različne dejavnosti. Na stojnicah si bodo obiskovalci lahko med drugim izmerili krvni tlak, krvni sladkor, obseg trebuha, telesno sestavo, dobili bodo nasvete o zdravem življenjskem slogu, ustnem zdravju, na modelih se bodo lahko naučili samopregledovanja dojk in mod ter izvedeli, kako prepoznati demenco. Obiskovalci se bodo lahko registrirali v Portal za paciente, ki ga v ZD Ljubljana uvajajo za elektronsko komuniciranje pacientov z ambulanto. Potekala bodo tudi koristna predavanja in delavnice: o pozitivni komunikaciji, pomembnosti samopregledovanja dojk in promociji gibanja na delovnem mestu.

Založniki, knjigotržci ter ljubitelji knjig se bodo po dveh letih izvedbe na spletu ponovno srečali v živo, in to na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer je pred petdesetimi leti sejem začel svojo pot. Med najpomembnejšimi razlogi za selitev so: zagotoviti vsem razstavljavcem enake razstavne pogoje, jim omogočiti več razstavnih površin ter boljše poslovne razmere za razvoj sejma v prihodnje.

38. slovenski knjižni sejem bo potekal v živo od 22. do 27. novembra, še teden dlje, do 4. decembra, pa se bo nadaljeval e-knjižni sejem. Predstavilo se bo 88 razstavljavcev. Na štirih odrih se bo zvrstilo več kot 200 raznovrstnih dogodkov s slovenskimi in tujimi gosti. Oder mladih, ki je bil na prejšnjih sejmih poznan kot Cicifest, bo s svojimi vsebinami namenjen tudi nekoliko starejšim otrokom. Letos bo na sejmu poseben prostor prvič dobil strip, na ogled bo tudi razstava ilustracij, Fotocona bo ponudila osem dogodkov. Vstop na knjižni sejem je prost, odprt bo od 9. do 20. ure, v nedeljo, 27. novembra pa od 8. do 18. ure. 

V Goričanah pri Medvodah bo jutri, 19. novembra, peklensko vzdušje! Potekala bo namreč že 9. Noč parkeljnov, ena največjih kulturno - etnoloških prireditev, na kateri bo sodelovalo okoli 30 skupin iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške.

Blizu 500 parkeljnov v strašljivih maskah, ki jih večinoma pripravijo sami, se bo od 18. ure dalje zvrstilo v mimohodu. Seveda bodo izkoristili priložnost za vragolije, rožljanje z verigami in strašenje otrok (pa tudi odraslih) in jih tako opominjali, da morajo biti pridni, saj jih sicer ne bo obiskal Miklavž.  V Goričanah se namreč vaščani vsako leto zberejo 5. decembra in uprizorijo obhod svetega Miklavža in njegovih “pomočnikov ”od vrat do vrat, ter otrokom razdelijo dobrote, morda pa tudi kakšno šibo …

 Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Srebrna nit, Socialna zbornica Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije, Amnesty International Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega varstva, Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije, Skupnost varstveno delovnih centrov Slovenije, zbornica zdravstvene in babiške nege - zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov in Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas podpirajo uveljavitev novele Zakona o dolgotrajni oskrbi.

 Danes obeležujemo evropski dan enakega plačila. Tako Evropska komisija opozarja na plačno vrzel med zaposlenimi ženskami in moškimi. Podatki kažejo, da ženske v Evropski uniji v povprečju zaslužijo 13 odstotkov manj kot moški. To pomeni, da dobijo skoraj dve mesečni plači manj.

V Sloveniji je razlika nekoliko nižja, ženske  zaslužijo 3,1 odstotka manj od moških. Najvišja plačna vrzel je med spoloma v prid moškim na področju finančne in zavarovalniške dejavnosti ter na področju zdravstva in socialne varnosti.

 Ob današnjem mednarodnem dnevu polnozrnatih žit so na Inštitutu za nutricionistiko opozorili, da prebivalci Slovenije zaužijejo bistveno premalo prehranske vlaknine, ki jo vsebujejo tudi polnozrnati žitni izdelki. Ustrezen vnos prehranske vlaknine ima ugoden vpliv na prebavo, hkrati se tako zmanjša tveganje za nastanek nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo tipa 2 ter rakom.

Slovenci na dan zaužijemo le okrog 20 gramov na dan, kar je precej manj od dnevno priporočenih 30 gramov. Rezultati nacionalno reprezentativne prehranske raziskave SI.Menu so po njihovih navedbah pokazali, da je vnos prehranske vlaknine nezadosten pri 90 odstotkih mladostnikov in odraslih ter pri 84 odstotkih starejših odraslih. "Podobno stanje opažajo tudi v mnogih drugih razvitih državah, razlog za to pa je sodoben način prehranjevanja, ki vključuje preveč visoko predelanih živil z majhno vsebnostjo prehranske vlaknine," je navedel Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. Količina zaužite prehranske vlaknine se je v zadnjih desetletjih zmanjševala tudi zaradi spremenjene tehnologije proizvodnje živil. Glavnina žitnih izdelkov se namreč izdela iz bele moke, iz katere je odstranjena glavnina prehranske vlaknine.