-
SLIKAR
Andrej Militarov, učitelj in pravnik, živi v Pirničah pri Medvodah. Riše in slika že od otroških let, pri čemer slikarstvo povezuje z občudovanjem narave in življenja v njej. Sodeluje na skupinskih razstavah, samostojnih pa je imel že več kot sto. Kljub 83 letom še vedno aktivno slika.
Je član lovskega društva, tudi nosilec plakete za lovsko kulturo prve stopnje Lovske zveze Slovenije, vendar živali najraje opazuje, zato so med njegovimi deli pogosti motivi iz živalskega sveta. Motive izbira tudi iz domače krajine, riše ilustracije legend, povesti in pravljic, znan pa je še po portretih, ki jih ustvarja na osnovi črnobelih in barvnih fotografij. Ker se je ljubiteljsko ukvarjal z glasbo, so v njegovi številni zbirki predvsem portreti domačih in tujih glasbenikov. Naslikal pa je tudi zbirko ilustracij, več kot 150 jih je, na teme znanih skladb bratov Avsenik. Naj še omenimo, da ima zbirko portretov revolucionarjev iz obdobja druge svetovne vojne v Sloveniji. Je soustanovitelj in mentor Likovne sekcije KUD Pirniče, ki letos praznuje 90. obletnico obstoja. Kot pravijo članice sekcije, je zelo družaben, ob rednih sredinih srečanjih jih pogosto nasmeji in jim podeli kakšen nasvet pri slikanju.
-
Namesto da bi se storitev e-oskrbe razširila, je uporabnike vznemirila vest, da naj bi Evropski socialni sklad 30. septembra zaključil sofinanciranje projekta E-oskrba na domu, ki jo izvajata Zdus in Telekom Slovenije. To pomeni, da bi tisti, ki bi storitev, kjer lahko le s pritiskom na gumb prikličejo pomoč, še najprej želeli uporabljati, morali plačevali 37 evrov na mesec, kdor tega ne bi želel, pa bi moral vrniti opremo.
V obdobju od lanskega maja do letošnjega aprila je asistenčni center prejel 20.236 klicev. Pomoč je organiziral 1037 uporabnikom, v 201 primeru je bila potrebna nujna medicinska pomoč, 227 uporabnikov je potrebovalo pomoč zaradi padca, 126 uporabnikov pa zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja.
-
Državna priznanja prostovoljcem
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je podelila najvišja državna priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva za leto 2022. Kot je dejala, prostovoljstva v idealnem svetu pravzaprav ne bi potrebovali, saj bi bilo tam ustrezno in spoštljivo poskrbljeno za vsakogar. A ker nam življenje kaže drugačno sliko, je tako zelo pomembno, »da je prostovoljstvo vse bolj del vsakega od nas, da je pomoč drugemu naša moralna in etična smer, nekaj, kar počnemo dan za dnem«.
Da ne bi ostalo le pri obljubah
AKTUALNO
Medtem ko mlajše generacije naši družbi vlivajo svežino, inovativnost in energijo, nam starejši in upokojenci nesebično predajajo svojo modrost, čustveno toplino in življenjsko energijo. A se po upokojitvi mnogi med njimi ujamejo v primež revščine, socialne izključenosti, osamljenosti in zdravstvenih težav. Takšno stanje je v odgovorni, zreli in empatični družbi nesprejemljivo.
To so besede predsednice državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič, pobudnice posveta Za boljšo prihodnost starejših in upokojencev, na katerem so predstavniki nevladnih organizacij opozorili na odprta vprašanja, ki jih moramo razrešiti v družbi, da bi prebivalcem zagotovili dostojno, mirno in varno starost. Delež starejših od 65 let se je od osamosvojitve do danes podvojil in znaša 21,4 odstotka, do leta 2050 pa bo starejši od 65 let že vsak tretji prebivalec.
-
Tik pred zaključkom redakcije poletne Vzajemnosti smo izvedeli, da je vlada potrdila novi zakon o dolgotrajni oskrbi, čeprav ga ekonomsko-socialni svet ni odobril.
Po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca zakon predstavlja nov steber socialne države, »s katerim bo družba solidarno poskrbela za vsakogar, ki ne zmore sam«. Poleg tega, da širi nabor storitev in njihovo dostopnost, tudi spodbuja čim daljše bivanje starejših v domačem okolju.
V primerjavi s prejšnjimi predlogi je v tem zakonu urejeno financiranje storitev. Iz proračuna za dolgotrajno oskrbo bo namenjenih 190 milijonov evrov na leto, uvedena pa bo nova prispevna stopnja v višini enega odstotka za delavce, delodajalce in upokojence, medtem ko bodo kmetje in samostojni podjetniki prispevali po dva odstotka.
-
Ne morete se premakniti v prihodnost, če ste priklenjeni na preteklost. Neznani avtor
Čedalje pogosteje razmišljam, kaj ljudi sploh žene v politiko. Že pred vstopom vanjo so namreč deležni vseh vrst napadov in diskreditacij, včasih tudi povsem lažnih. Premišljujem, kakšna izobrazba in starost sta sploh primerni, koliko mandatov bi bilo povsem dovolj in kako izbrati prave »mentorje« oziroma stranko, danes že tudi gibanje.
Kje se vse pravzaprav začne? V otroštvu slehernega od nas. Takrat dobimo vse, kar nas za vekomaj oblikuje.
Bomo postali »kognitivni super starci«?
Staranje prebivalstva je posledica kompleksnih družbenih procesov, ki jih ozko usmerjene demografske, gospodarske in davčne politike najpogosteje prezrejo. Kako se različne države spopadajo s pomanjkanjem delovne sile, staranjem prebivalstva, migracijami, spreminjanjem generacij in pokojninskih sistemov, smo izvedeli na posvetu z naslovom Starajoča se družba in pokojninski sistemi.
Civilizacijski dosežek staranja prebivalstva se je do zdaj definiral predvsem kot problem vzdržnosti javnih financ, rešitve pa se večinoma niso oddaljile od kozmetičnih in kratkotrajnih ukrepov, kot so pomikanje upokojitve v poznejšo starost, omejevanje prezgodnjih upokojitev in splošno nižanje pokojnin, je dejal dr. Otto Gerdina, direktor Zavoda Opro, ki je pripravil posvet. Poudaril je, da če bi resnično želeli doseči vzdržnost pokojninske blagajne, to je brez posegov v standard upokojencev, bi lahko razmislili o povrnitvi prispevka za pokojnino (ki ga plačujejo delodajalci) na 15 odstotkov, kot je to veljalo na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Po njegovem bi lahko okrepili tudi možnosti za pridobivanje sredstev, ki jih v pokojninski sklad primakne država.
Otroci iz Zlate pentljice nas učijo, kako živeti
Valerijo in Iva Čarmana smo v naši reviji že predstavili v luči njunega prizadevanja za to, da bi otrokom z rakom pomagala na njihovi življenjski poti, polni težkih preizkušenj. In te otroke tokrat postavljamo v ospredje. Njihove zgodbe so v navdih vsem nam, saj jim je boj z boleznijo veliko vzel, a tudi nekaj dragocenega dal. Drugačen pogled na življenje. Učijo nas, kako živeti.
Tini Zore iz Hrastnika so pri letu in pol odkrili tumor na mali medenici. Kot pravi, se prvih zdravljenj ne spomni. »Spominjam pa se stvari od šestega, sedmega leta naprej. Do takrat sem prejela več kot 50 anestezij, in tudi te so mi izbrisale del spomina na tisti čas. Imela sem dokaj normalno otroštvo, čeprav sem kar precej časa preživela v bolnišnici, ker se je tumor zakompliciral. Kemoterapija mi je požgala črevo in tako sem ostala praktično brez črevesja.
-
Za slovenske zmage
Izvolitev Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN je zagotovo uspeh naših prizadevanj za uveljavitev na mednarodnem prizorišču. Ob dvotretjinski podpori članic svetovne organizacije vendarle velja vprašati, kako je prišlo do tako prepričljive »zmage«. V bistvu je to velik uspeh slovenske diplomacije, ki je veliko večino držav prepričala, da je vredna njihovega zaupanja. Za mesto v varnostnem svetu je namreč poleg Slovenije kandidirala tudi Belorusija, ki je zelo očitna podpornica ruske agresije na Ukrajino. Slovenija pa je skupaj z veliko večino članic OZN jasno obsodila rusko kršitev ustanovne listine OZN.
-
Anketa
Sogovornike smo vprašali, kaj menijo o spolnosti v zrelih letih.
Milena Miklavčič, pisateljica in publicistka, Žiri: »Generacija starejših od 70, 80 let je še zadnja, ki je imela v mladosti spolne odnose v povprečju vsaj trikrat tedensko. Mnogi so prijetno navado obdržali do pozne starosti. Spolnost ima različne oblike, v tretjem življenjskem obdobju so pomembnejši občutki, ki nas prevevajo ob dotiku. Stoletnica mi je navdušeno pripovedovala o svojem obiskovalcu, s katerim se veliko pogovarjata, sem in tja pa jo stisne k sebi in poboža po licu. Kaj lepšega!«
