-
Tisto, kar se najbolj splača zapraviti za otroka, je vaš čas. Louise Hart
Oni dan sem na radiu slišala zelo zanimivo misel: če na praznik vstaneš zgodaj, je ta veliko daljši. In tega se držim. Ali ni škoda prespati čudovitih juter, ko pa bomo nekoč »zaspali« za vedno.
Pravijo, da se vse začne v otroštvu. Imela sem svoje zadolžitve in vedela sem, da se jim ne morem izogniti. Nad pospravljanjem postelje in brisanjem prahu sicer nisem bila zelo navdušena, mnogo bolj sem bila navdušena nad rednim nakupovanjem kruha v bližnji pekarni. Vrsta je bila vedno precej dolga, a so mi odrasli dali prednost, rekoč: »Naj deklič stopi naprej.« Imela sem morda sedem ali osem let. Vse pa se je dogajalo na naši lepi Čevljarski ulici, bila je povsem brez avtomobilov in zato varna. In tako sem imela po hitrem nakupu nekaj časa vedno tudi za bežen ogled izložb.
Od koga naj pričakujem dobro oskrbo?
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Mi, ki smo se rodili prvi dve desetletji po vojni, smo najštevilčnejši. Zdaj se staramo socialno bolje preskrbljeni, bolj zdravi in aktivni, kot so se naši predniki. Skrbi nas dejstvo, da v visoki starosti večina potrebuje pomoč pri vsakdanjih opravilih.
Po Evropi so si države že pred četrt stoletja zadale za prednostno nalogo razvoj kakovostne oskrbe za današnje potrebe. Pred pol leta je tudi slovenski parlament sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi. Glede svoje oskrbe, ko jo bom v bolezni ali onemoglosti potreboval, pa sem glavni, ki lahko nanjo misli in jo načrtuje, jaz sam. O tem si postavljam tri vprašanja. Kaj lahko naredim sam za svojo kakovostno oskrbo v bolezni in starosti? Kaj lahko pričakujem od svojih najbližjih: družine, prijateljev, sosedov in prostovoljcev v krajevni skupnosti? Katere pravice do oskrbe mi zagotavljata naša država in moja občina?
Kaj delajo in kaj potrebujejo starejši
Po dveh letih premora so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani spet odvili Dnevi medgeneracijskega sožitja. To je bila priložnost za predstavljanje vsestranskih dejavnosti starejše generacije, za polemike o izzivih, ki jih odpira dolgoživa družba, in predvsem za druženje, ki smo ga že zelo pogrešali.
Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) je druge Dneve medgeneracijskega sožitja pripravila z Medgeneracijsko koalicijo Slovenije, ki jo sestavljajo še Dijaška organizacija Slovenije, Študentska organizacija Slovenije ter Mladinski svet Slovenije. Slavnostni govornik na odprtju je bil Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je poudaril, da je ravno epidemija pokazala, da moramo narediti več za starejše in medgeneracijsko povezovanje, in dodal, da je bil k dostojnemu staranju narejen velik korak...
-
Prva platforma za iskanje dela za upokojence
Slovenija je bogatejša za prvo stičišče starejših, ki se želijo ponovno vključiti na trg dela in delodajalcev, ki potrebujejo zanesljive in izkušene delavce. Najdemo ga na spletnem naslovu www.Seniordela.si. To je ena izmed prvih tovrstnih platform v Evropi. Z namenom povezovanja starejših zaposlenih in upokojencev z gospodarstvom ter drugimi ponudniki dela ga je ustanovila skupina posameznikov, ki deluje s poslanstvom detabuizacije starosti, medgeneracijskega povezovanja in omogočanja enakih možnosti starejšim. Portal SeniorDela.
Izplačilo letnega dodatka konec junija
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo prejemnikom pokojnin skupaj z junijskimi pokojninami izplačal tudi letni dodatek za leto 2022. Ta bo v petih različnih zneskih, glede na višino pokojnine.
Tisti, ki prejemajo pokojnino do 570 evrov bodo dobili 450 evrov letnega dodatka, tisti s pokojnino od 570 do 680 evrov pa bodo dobili 310 evrov. Za prejemnike pokojnin med 680 in 805 evri znaša letni dodatek 250 evrov, za prejemnike pokojnin med 805 in 970 evri pa 200 evrov. Tisti, ki prejemajo višjo pokojnino bodo dobili 140 evrov letnega dodatka.
Prvi Festival ponovne uporabe!
Na češnjevem vrtu Hiše Layer v Kranju bo v sredo, 25. maja, potekal slovenski Festival ponovne uporabe. Med 13. in 18. uro bodo obiskovalci videli in izvedeli marsikaj uporabnega o ponovni uporabi, ter marsikak recikliran izdelek tudi kupili.
Predstavili se bodo:
Ekologi brez meja z izdelki iz Zelencev in osveščanjem o življenju z manj odpadki.
Zavod KNOF, ki z Butiki ponovne uporabe Stara šola popularizira trajnostni način življenja.
Vrhniški DEPO s predelanimi izdelki iz materialov, ki bi sicer končali na odlagališčih in v sežigalnicah. Obiskovalcem bo na voljo tudi popravljalnica koles.
Prvi dan medgeneracijskega druženja
Po dveh letih premora so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začeli Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki jih že drugič po vrsti organizira Medgeneracijska koalicija Slovenije. V njej so poleg Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) še Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije. Prireditev je namenjena predstavljanju pozitivne podobe staranja in medgeneracijskemu sožitju pa tudi odpiranju problematik, ki zadevajo vse generacije.
Ob tej priložnosti so se na stojnicah predstavila številna društva upokojencev iz cele Slovenije. V kulturnem programu na slavnostnem odprtju pa so nastopili Folklorna skupina Spomin DU Sevnica, pevke ljudskih pesmi Žitni klas DU Benedikt, skupaj z učenci tamkajšnje osnovne šole so nastopili člani iz DU Veliki Gaber ter Mladinski pevski zbor OŠ Stranje. Obiskovalce so pozdravili Janez Sušnik, predsednik ZDUS, Marike Grubar, predsednica Študentska organizacija Slovenije – ŠOS in Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana. Slavnostni govornik je bil Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je poudaril, da je ravno epidemija pokazala, da moramo narediti več za starejše in za medgeneracijsko povezovanje in dodal, da je bil narejen velik korak naprej k dostojnemu staranju s sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi.
Prostovoljci delajo družbo boljšo in bolj strpno
Pogosto se ne zavedamo, da so sledi, ki so jih za sabo pustili prostovoljci, tiste, ki nam omogočajo, da se ne izgubljamo preveč: od markacij v gorah, do poti v šolo, neformalnih izobraževanj v času odraščanja in številnih prostočasnih in preventivnih aktivnosti v vseh obdobjih življenja, poudarjajo v Slovenski filantropiji ob nacionalnem tednu prostovoljstva, ki poteka od danes do nedelje.
Ob tem se zahvaljujejo posameznikom, ki nesebično in srčno podarjajo svoj čas ter znanje posameznikom in skupnosti; pa tudi prostovoljskim organizacijam, mentorjem, šolam in občinam, ki si skupaj s filantropijo prizadevajo za razvoj kakovostnega prostovoljstva. "Tako lahko prispevamo k boljši in bolj strpni družbi, ki temelji na spoštovanju vseh. Prostovoljstvo namreč združuje ljudi iz vseh skupin in okolij, ne glede na njihovo starost in mesto v družbi," poudarja izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar. Ob tem poziva državo, naj zagotovi "sistematično in premišljeno podporno infrastrukturo za prostovoljstvo" ter se vsak dan zaveda, kakšno družbeno vlogo imajo prostovoljci za skupnost in skupne izzive. "Naj bo prostovoljstvo prepoznano in podprto vsak dan in ne le ob krizah in nacionalnem tednu prostovoljstva," je poudaril v sporočilu za javnost.
Vsak prebivalec na leto porabi nekaj manj kot kilogram medu
Oktobra 2020 je bilo v Sloveniji 11.293 čebelarjev, ki so imeli skupaj 213.581 čebeljih družin in pridelali okoli 1300 ton medu. Vsak prebivalec ga letno porabi nekaj manj kot kilogram, kažejo podatki statističnega urada, ki so jih zbrali ob današnjem svetovnem dnevu čebel.
Največ medu so slovenski čebelarji pridelali v letu 2001, in sicer okoli 2550 ton, sicer pa ga moramo vsako leto uvažati. Leta 2020, denimo, smo uvozili 1106 ton medu, največ iz Belgije (skoraj četrtino), sledile so Madžarska, Grčija in Hrvaška. V istem letu smo iz Slovenije izvozili 36 ton medu, največ na Japonsko (skoraj 111 ton). Povprečna odkupna cena cvetličnega medu pri pridelovalcu je leta 2021 znašala 7,03 evra za kilogram, še kažejo podatki Sursa.
Vabljeni na Dneve medgeneracijskega sožitja
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo 23. in 24. maja 2022 potekali Dnevi medgeneracijskega sožitja. Prireditev, ki je namenjena predstavljanju pozitivne podobe staranja in medgeneracijskega sožitja, pa tudi odpiranju problematik, ki zadevajo vse generacije drugič po vrsti organizira Medgeneracijska koalicija Slovenije – MeKoS. V njej so poleg Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) še Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije.
