Slovenci radi potujemo. Za kak teden, dva ali tri poleti proti soncu, morju, pozimi na smučišča … Nato se vrnemo v zavetje domačega doma. Da bi se preselili na drug konec sveta, nam niti na kraj pameti ne pade.

V pogovorih z upokojenci o tem, ali bi se bili pripravljeni odseliti iz domačega kraja, na primer v Španijo, Hrvaško, morda v kak kraj na obali v Italiji …, in tam preživeti svoja upokojenska leta, bi tiste, ki bi bili pripravljeni storiti tak korak, lahko prešteli na prste ene roke, pa še v tem primeru bi bilo prstov zagotovo za polovico preveč. Pa še tisti, ki so nekako pogojno pritrdili zamisli, bi to storili pogojno, saj so pospremili odgovor z »no, morda …«

DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI

Pri dolgotrajni oskrbi pride čas, ko storitve vsakdanjih opravil in zdravljenje izgubljajo pomen. Če človekove moči in zdravje ugašajo postopoma, sta v obdobju zaključevanja življenja najpomembnejši dve vrsti pomoči: paliativna zdravstvena oskrba in spremljanje umirajočega. Obe se zadnja leta v Evropi naglo razvijata. Človeku zagotavljata največjo možno kakovost življenja do konca, v skupnosti pa krepita solidarnost in čut za človeško dostojanstvo. Ustavimo se pri paliativni oskrbi.

 Prebivalci in obiskovalci Ljubljane velik del poletja preživijo v kinodvoranah na prostem. Pridružite se jim!

Osmega julija se zaključuje Kinodvorišče, letni kino v atriju Slovenskih železnic. Kmalu pa se bo začel  Film pod zvezdami, tradicionalni letni kino na dvorišču Ljubljanskega gradu. Med 13. julijem in 5. avgustom bodo 24 zaporednih večerov na ogled filmi, ki jih izberejo v Kinodvoru med premierami in odmevnimi predstavami pretekle kinematografske sezone. Prva bosta na sporedu domača filma in sicer Jezdeca Dominika Menceja, ki prinaša nostalgično posvetilo devetdesetim letom ter filmu Goli v sedlu, pospremil pa ga bo najuspešnejši slovenski kratki film vseh časov: Babičino seksualno življenje Urške Djukić, ki je dobil nagrado Evropske filmske akademije ter celo cezarja za najboljši kratki film.

 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) bo v petek skupaj z junijskimi pokojninami izplačal tudi letni dodatek. Prejelo ga bo 622.361 upravičencev, med njimi 609.498 tistih, ki prejemajo pokojnino in 12.863 tistih z nadomestili iz invalidskega zavarovanja. Dodatek znaša od 145 do 455 evrov, skupna vrednost je 165.537.321 evrov.

Kot so pojasnili na Zpizu, se pri določanju osnove za obračun višine letnega dodatka pri posameznem prejemniku poleg drugih prejemkov upošteva tudi znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.

Po dveh mandatih vodenja največje upokojenske organizacije se je poslovil Janez Sušnik. Na današnjem volilnem zboru članov Zdus v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so odločili, da vajeti prevzame predsednica Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje, sicer upokojena kriminalistka Zdenka Jan. Nova predsednica je napovedala, da se bo zavzemala za dobrobit vseh upokojencev in ob razglasitvi poudarila, da si upokojenci zaslužijo spoštovanje.  

Kandidati za predsednika Zdusa so bili štirje. Pokrajinska zveza društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine je predlagala predsednico strokovnega sveta in komisije za zdravstvo in socialno politiko Zdusa Rosvito Svenšek. Pokrajinska zveza Zgornje Podravje predsednico Društva upokojencev Fram Romano Fišer, ki je javnosti poznana tudi kot predsednica nadzornega sveta Slovenskih državnih gozdov, v svoji karieri pa je bila na različnih vodstvenih delovnih mestih. Omenjena pokrajinska zveza pa je kandidirala še Ivana Bitenca iz Slovenskih goric, ki se kot samostojni podjetnik ukvarja z logistiko.

 V Združenju za dostojno starost Srebrna nit se ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad starejšimi, ki ga vsako leto obeležujemo 15. junija, zavzemajo za ničelno toleranco do diskriminacije starejših in vseh oblik nasilja nad njimi. Ne obsojajo le klasičnih oblik nasilja, ampak tudi prikrite oblike, pri katerih starejšim iz različnih razlogov ni omogočeno dostojno, kakovostno in varno življenje.

Tudi neurejeni področji zdravstvene in socialnovarstvene oskrbe smatrajo kot obliko nasilja nad starejšimi. Kot so zapisali, problem predstavlja že pomanjkanje namestitvenih kapacitet v domovih starejših in drugod in pa visoke cene oskrbe v domovih. Kljub ukrepom ministrstva za zdravje se dostopnost do zdravstvene oskrbe poslabšuje. Ker starejši v digitalizaciji sistema težje poiščejo zdravstveno pomoč, so v združenju predlagali ohranitev analogne dostopnosti do javnih storitev. Zavzemajo se tudi za hitrejši razvoj paliativne oskrbe na sistemski ravni ter za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj si ga veliko starejših zaradi nizkih pokojnin težko privošči.

  Ob svetovnem dnevu krvodajalcev, ki ga obeležujemo danes, na Rdečem križu Slovenije in v zbornici zdravstvene nege izpostavljajo velik pomen predvsem prostovoljnega krvodajalstva. Svetovni dan letos nosi geslo Daruj kri, daruj plazmo, deli življenje, deli pogosto. Osredotoča se na bolnike, ki potrebujejo vseživljenjsko transfuzijsko zdravljenje.

Dostop do varne preskrbe s krvjo je ključen za vse, ki kri potrebujejo. Kri in krvni pripravki so bistven vir za učinkovito zdravljenje bolnikov z motnjami krvi, dednimi motnjami hemoglobina in stanji imunske pomanjkljivosti. Mnogi od njih so od transfuzij krvi odvisni vse življenje, so spomnili na Rdečem križu Slovenije (RKS). Zdravljenje s krvjo potrebujejo tudi poškodovanci ob izrednih razmerah, nesrečah in nezgodah, pa tudi bolniki, ki potrebujejo zahtevne medicinske in kirurške posege. Učinkovit krvodajalski program, za katerega je značilna široka in aktivna udeležba prebivalstva, je zato ključnega pomena za zadovoljevanje potrebe po zdravljenju s krvjo, so poudarili na RKS.

Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je včeraj med drugim obravnaval Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2S), ki se nanaša na »zagotovljeno vdovsko pokojnino«, sprejel pa je tudi sklep o delitvi sredstev za rekreativno, športno in kulturno dejavnost upokojencev in delovnih invalidov v letošnjem letu.

Glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2S) je potekala burna razprava. Na koncu je svet sprejel sklep, da je pri oblikovanju zakonodajne rešitve instituta »zagotovljene vdovske pokojnine« treba zasledovati sorazmernost pri priznavanju te pravice na način, da se pokojnina pri tistih, pri katerih lastna in vdovska pokojnina ne dosegata višine zagotovljene vdovske pokojnine, odmeri največ v višini skupnega zneska lastne in vdovske pokojnine. Pri upravičenosti do zagotovljene vdovske pokojnine pa je treba upoštevati tudi prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih upravičenec prejema iz tujine.

Današnji dan je posvečen Primožu Trubarju. Pobudo za državni praznik v spomin utemeljitelju knjižne slovenščine in pobudniku oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in političnega prostora je leta 2008 dal lani preminuli tržaški pisatelj Boris Pahor.

Predsednik vlade Robert Golob je v poslanici spomnil, da je Trubar s svojim delom, zlasti s svojimi tiskanimi knjigami, pomembno prispeval k razvoju slovenskega jezika in narodove zavesti. "Naj bo današnji dan spomin na Primoža Trubarja, morda pa tudi dan za razmislek o tem, kako z lepo besedo nekomu polepšati trenutek," je še zapisal v voščilu prebivalkam in prebivalcem Slovenije.