Po ocenah Združenih narodov naj bi Zemljo trenutno poseljevalo 7,8 milijarde ljudi. Kitajska je država z največ prebivalci na svetu, v njej živi 1,44 milijarde ljudi, sledi ji Indija z 1,39 milijarde prebivalci, so sporočili iz Statističnega urada RS ob 11. juliju, svetovnem dnevu prebivalstva.

Državljani Evropske unije, ki nas je 447 milijonov, skupaj sestavljamo manj kot 6 odstotkov svetovnega prebivalstva. Od teh nas 0,5 odstotka oziroma 2.107.180 živi v Sloveniji. Januarja 2021 je bila polovica prebivalcev Unije starih najmanj 44 let (točneje: 44,1 leta, medtem ko je slovensko povprečje 44,4 leta). Demografske značilnosti, ki bodo zaznamovale prihodnost EU in tudi Slovenije, so predvsem v povprečju manj rojstev, višja povprečna starost mater ob rojstvu otroka in daljšanje življenjske dobe. Podatki Eurostata za leto 2020 navajajo, da je bilo povprečno število živorojenih otrok na 1.000 prebivalcev v EU 9,1, v Sloveniji pa 8,9.

 Od 14. julija do 6. avgusta se bo dvorišče Ljubljanskega gradu spremenilo v letni kino pod zvezdami. Kinodvor je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in Javnim zavodom Ljubljanski grad pripravil izbor nekaterih najbolj odmevnih filmov kinematografske sezone.

Serijo filmskih predstav na prostem bo v četrtek, 14. julija, odprl slovenski film Inventura, prvenec režiserja Darka Sinka. Projekcije se bo udeležila tudi ekipa filma. V naslednjih večerih si bo mogoče ogledati še filme: Zgodba z zahodne strani Stevena Spielberga, Vzporedni materi Pedra Almodovarja, Vojvoda v režiji Rogerja Michella, Elvis Baza Luhrmanna, Drive My Car, ki ga je režiral Ryusuke Hamaguchi, Kupe št. 6 Juha Kuosmanena, Hiša Gucci Ridleyja Scotta, Nak, Jordana Peela, Tajni agent 117: Iz Afrike z ljubeznijo Nicolasa Bedos in Dobri šef Fernanda Leóna de Aranoe. Med njimi bodo tudi tri dela s slovenskimi ustvarjalci: 18. julija bo na sporedu koprodukcija Morena režiserke Antonete Alamat Kusijanović, 27. julija filmski prvenec Tijane Zinajić Prasica, slabšalni izraz za žensko, 3. avgusta pa še premiera filma Orkester v režiji Matevža Luzarja.

DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI

Po hiši, kjer je star onemogel človek, neredko odmeva svarilo: »Mama, ne!« Pred hranjenjem 90-letne samske intelektualke v domu za starejše ljudi pa slišiš: »Mam'ca, zdajle bova pa popapcali tole najino dobro kosilce!« Hčerka nima namena žaliti svoje mame, prav tako pa tudi poklicna oskrbovalka nima namena žaliti priletne gospe, njuno govorjenje pa je neustrezno. Če s starim človekom, ki je odvisen od naše pomoči, govorimo ali ravnamo, kot bi bil otrok, smo do njega nasilni – večinoma nehote in nevede. Ta vrsta trpinčenja starih ljudi je trdovratna, zato je odločilno vprašanje, kako ga preprečevati.

NAŠ POGOVOR

Valerija in Ivo Čarman iz Sv. Duha pri Škofji Loki sta letos za svoje dolgoletno prostovoljno delo z ranljivimi skupinami, predvsem otroki, prejela državno odlikovanje: medaljo za zasluge. Pogovor je torej nastal ob tej priložnosti, lahko pa bi tudi kdaj prej in ne bi bilo prav nič drugače. Na pogovor sta povabila Tomija Jakšo, fanta, ki mu je rak »pojedel« nogo pod kolenom, a se ni vdal. Vidita ga kot svojega naslednika v Inštitutu Zlata pentljica, ki sta ga ustanovila tudi z namenom, da bodo mladi lahko nadaljevali njuno delo, ko onadva ne bosta zmogla več. Tako smo pogovor začeli s Tomijem. Pogovor je tekel v prijetnih in odločnih energijah, prekinjale so ga salve smeha. Posebno takrat, ko so se sogovorniki spominjali dogodivščin s skupnih druženj in drobnih »lumparij«, ki so jih ušpičili »njihovi« otroci.

Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je aprila letos sprožil novo iniciativo, ki poudarja potrebo po promociji miru in zdravja, da bi tako zaščitili Zemljo in njene prebivalce.

Vojne, vedno hujša podnebna kriza in podaljšana pandemija covida-19 vodijo k temu, da se je ura sodnega dne ustavila pri stotih sekundah pred polnočjo, kar je najbližje apokalipsi, koncu civilizacije, odkar so jo zagnali v letu 1947, opozarja generalni direktor SZO.

Ukrajinska vojna pušča fizične in psihične posledice na zdravstvenem kadru in prebivalstvu. V Afganistanu ljudje prodajajo celo svoje ledvice in otroke, da bi preživeli. Pokrajina Tigray v Etiopiji doživlja najdaljšo blokado v zgodovini, ki praktično onemogoča dostavo hrane, goriva in zdravil. Prebivalstvo se spopada z masovno lakoto. Države doživljajo več podnebnih katastrof istočasno. V Avstraliji umirajo korale na Velikem koralnem grebenu, na celini pa hkrati pustošijo kataklizmične poplave. V nekaterih azijskih državah se soočajo z rekordnim številom covidnih smrti in virusna različica omikron se hitro širi po vsem svetu, kar pomeni hud pritisk na zdravstvene sisteme.

Anketa

Ali se vozite s svojim avtomobilom ali uporabljate javni potniški promet?

 Matevž Seljak, magister prava, Drenov Grič: »Več kot deset let sem se vozil z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa. Kot dijak in študent sem imel subvencionirano vozovnico, tako sem z eno karto uporabljal mestne kot tudi medkrajevne prevoze. Čeprav zaradi posledic epidemije javnega potniškega prometa ne uporabljam več toliko, se mi zdi ideja o subvencionirani vozovnici, še posebej za primestne relacije, tako z ekonomskega kot ekološkega vidika zelo dobra.«

Starizem je oblika diskriminacije, ki utemeljuje in vzdržuje neenakosti med družbenimi skupinami različnih starosti. Predvsem je problematično prepričanje, da so ljudje iste starosti homogena družbena skupina, zato jih ne presojajo na podlagi njihove individualne vrednosti, temveč na podlagi značilnosti skupine, ki ji pripadajo, meni sociolog Otto Gerdina.

Skrb za stare ljudi v zahodnih družbah je bila do sedemdesetih let dvajsetega stoletja videna kot pravična kompenzacija za delo in pretekle zasluge (sočutni starizem). Danes pa je starost postala skoraj nekakšen neupravičen privilegij, češ da gre za razmeroma zdrave, dobro situirane, sebične in politično močne skupine ljudi, ki s stroški pokojnin ter zdravstvene in socialne oskrbe močno bremenijo družbo. Takšna obravnava širi t. i. sovražni starizem, ki povzroča veliko škode.

Previdno pri dvigih gotovine v tujini

Pri dvigu gotovine na bankomatu v tujini vas lahko doletijo višji stroški, saj lastniki bankomatov zaračunavajo nadomestila v višini deset evrov ali več. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije zato svetujejo, da si vzamete čas, preudarno izberete bankomat in zbrano preberete vse, kar piše na zaslonu med postopkom dvigovanja. 

Denar dvigujte z debetno kartico, ne s kartico z odloženim plačilom (kreditno kartico). Pred odhodom v tujino preverite višino nadomestil svoje banke za dvige gotovine v tujini za različne tipe kartic. Izognite se bankomatom, ki zaračunavajo dodatno provizijo, kot so bankomati Euronet. V državah zunaj evroobmočja na bankomatu vedno izberite lokalno valuto brez konverzije oziroma s konverzijo po tečaju svoje banke – to velja tako za dvig na bankomatu kot pri plačilu na POS-terminalu, ko plačujete s kartico. Pri sebi imejte vedno nekaj gotovine – za prve nakupe, taksi in podobno.