Da dolgoživost prebivalstva predstavlja izziv za učenje, izobraževanje in raziskovanje tudi v tretjem življenjskem obdobju, se strinjamo vsi. A kako to doseči?

Kako starejše ljudi vključiti v učenje, kako napolniti njihov čas, ko se upokojijo, kaj storiti, da bo sedanjim generacijam tudi v starosti prijetno, da se bodo lahko naučili česa novega, da se bodo čutili vključene in bodo tudi sami lahko prispevali svoj delež v družbi, v kateri so bili marsikateri v času svoje aktivne življenjske dobe zelo pomembni, je bila rdeča nit razprave, ki so jo pripravili na Modri fakulteti, skupnosti starejših alumnov ljubljanske univerze. Kako lahko torej univerza pomaga pri uresničevanju blagostanja starejših, tudi svojih ostarelih članov.

SLIKARKA

»Sliko delam celokupno. Ko se komu drugemu zdi, da je pravzaprav že končana, se lotim detajlov. In šele ko sama začutim, da sem zadovoljna in da ima slika dušo, je res končana,« pravi Majda Žakelj iz Medvod, ki slika že skoraj dvajset let.

Spominja se, da je bila na njeni prvi sliki konjska glava. Verjetno zato, ker jih je pogosto risal njen oče, po katerem je podedovala slikarsko žilico. Izpopolnjevala se je na slikarskih tečajih, najprej pri Metki Gosar v Stanežičah, nato pri Renati Grmovšek v Zbiljah. Udeleževala se je različnih likovnih kolonij in ekstemporov. Predvsem pa je veliko slikala, saj kot pravi, se šele s trdim delom izpiliš in ustvariš svoj slog. Najpogosteje slika v akrilni tehniki, motive pa večinoma najde v naravi, bodisi na sprehodih bodisi med kolesarjenjem, tekom ali vrtnarjenjem. Svojo ustvarjalno žilico teši na različne načine, med drugim oblikuje figurice, uporabne predmete in nakit iz keramike. Za ustvarjanje iz gline je poleg svojih vnukinj navdušila še druge članice in člane likovne sekcije KUD Pirniče.

V Sloveniji smo zelo dobri pri skrbi za aktivno starost, na področju dolgotrajne oskrbe pa smo v primerjavi z drugimi evropskimi državami povsem odpovedali. Med prvimi v svetu smo začeli razvijati geriatrično medicino, danes pa smo edina država, ki nima geriatrov. Odgovore na vprašanje, kako presekati ta gordijski vozel, so skušali najti tudi na okrogli mizi na F3ŽO, ki jo je vodil dr. Božidar Voljč.

Geriatrija je veja interne medicine, ki se ukvarja s proučevanjem, preprečevanjem, lajšanjem in zdravljenjem starostnih bolezni. V Sloveniji jo je začel razvijati prof. dr. Bojan Accetto, vendar smo kasneje to opustili. Po mnenju predsednika Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavla Poredoša so bile za to krive slabe finančne razmere, poleg tega geriatrija med zdravniki takrat ni bila spoštovana.  

 Vitamin D je za zdravje in dobro počutje tako pomemben, da 2. novembra obeležujemo njegov svetovni dan, ki letos poteka pod sloganom »ustavimo pomanjkanje vitamina D«.

Raziskave namreč dokazujejo, da v jesensko-zimskem obdobju kar okrog 80 odstotkov odraslim prebivalcev Slovenije primanjkuje vitamina D. Od novembra do aprila se namreč zaradi nizke intenzitete UV-B sončnih žarkov na našem geografskem območju proces njegovega nastajanja v koži praktično ustavi, ne glede na to, koliko se izpostavljamo zimskemu soncu. Prav tako ga premalo dobimo s prehrano -  večinoma manj kot 3 mikrograme na dan, čeprav bi ga pozimi za pokrivanje potreb morali vnesti vsaj 20 mikrogramov (800 IU).  Pomemben pa je predvsem za zdravje okostja in odpornost imunskega sistema.

 Vlada je na včerajšnji  seji sprejela predlog interventnega zakona, po katerem bi s predčasno uskladitvijo pokojnin za 4,5 odstotka dvignila že novembra, za prav toliko pa bi omejila dvig oskrbnin v domovih za starejše. Ob tem bo domovom za starejše občane pomagala pri financiranju kadra ter višjih stroških hrane, elektrike in ogrevanja.

Sredstva za predčasno uskladitev pokojnin bodo zagotovljena v državnem proračunu, torej ne bodo obremenili pokojninske blagajne, je v izjavi za medije po srečanju z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) Marijanom Papežem in s predsednikom Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Janezom Sušnikom pojasnil predsednik vlade dr. Robert Golob.

V dneh do 1. novembra se lahko obiskovalci največjega ljubljanskega pokopališča Žale do groba svojcev zapeljete z električnimi vozili Kavalir. Vozijo med 9. in 17. uro, voznika lahko ustavite med vožnjo, če je v vozilu še prostor, ali pa se za prevoz dogovorite na tel. št.: 031 666 332.

Eno vozilo ima krožno vožnjo po voznem redu in ustavlja na osmih postajališčih na starem in novem delu Žal. Postajališča so označena s tablami, poleg njih so postavljene klopi. Ob vsaki polni uri Kavalir odpelje s prvega postajališča pri cerkvi Sv. Križa pri glavnem vhodu na pokopališče Žale. 

 Prihodnjo sredo, 2. novembra, bodo prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka prejeli energetski dodatek v različnih višinah.

Septembra je bilo v Sloveniji 50.236 prejemnikov denarne socialne pomoči in 21.295 prejemnikov varstvenega dodatka. Dodatek bo za samsko osebo znašal 200 evrov. Za enostarševske družine bo znašal 200 evrov in še 118 evrov za vsakega otroka ali še 59 evrov, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. Za dvostarševske družine bo znašal 314 evrov in bo povečan za 118 evrov za vsakega otroka ali za 59 evrov, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. Za osebi, ki sta v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti brez otrok, bo dodatek 314 evrov.