V Rdeči dvorani v Velenju bo jutri, 9. aprila, ob 17. uri dobrodelni koncert posvečen 100. obletnici rojstva Karla Destovnika Kajuha.

Nastopili bodo  številni pevski zbori: Mešani mladinski pevski zbor 1. gimnazije v Celju (»Kajuhove gimnazije«), Glasbena šola Frana Koruna - Koželjskega Velenje, Mladinski pihalni orkester oddelka Šoštanj, Otroški in mladinski pevski zbor, Otroški pevski zbor Vrtca Šoštanj, Otroški in mladinski pevski zbor OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj, Pihalni orkester Zarja Šoštanj, Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj,  harmonikar Zmago Štih ter Peter Lovšin in Španski borci.

Novi koronavirus nas je zadel tja, kjer smo najbolj ranljivi. Razmaknil je zastore, za katerimi smo skrivali naše zavedanje, da je življenje negotovo, da medicina številnih bolezni ne zna pozdraviti in da nismo nesmrtni. Začeli smo se zavedati, da bomo enkrat vsi umrli. To je citat iz ene od kolumn, ki jih v časopisu Dnevnik objavlja Matjaž Figelj, dr. med., subspecialist in magister paliativne medicine. S svojimi nekonvencionalnimi pogledi je dodobra razburkal zdravniško srenjo, širši družbi, ki noče videti staranja in se noče ukvarjati z umiranjem, pa je nastavil ogledalo. Izkušnje je nabiral kot vodja oddelka za paliativno oskrbo v novogoriški bolnišnici, o paliativni oskrbi je predaval študentom ljubljanske medicinske fakultete, specializantom družinske medicine ter zaposlenim v zdravstvenih domovih in domovih za starejše. Pogovarjala sva se v enem izmed domov starejših v Ljubljani, kjer je imel pred tem družinske sestanke.

»Internet je poligon, kjer do vas pridejo tudi goljufi z drugih koncev sveta. Prej tega ni bilo, zdaj smo globalna vas,« pravi Tadej Hren, strokovnjak za informacijsko varnost z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT, ki deluje v okviru javnega zavoda ARNES (Akademska in raziskovalna mreža Slovenije). »Nepridipravi nikoli ne počivajo in s pridom izkoriščajo nekatere človeške lastnosti. Niso samo tehnično podkovani, ampak tudi dobri psihologi.«

Mnogi uporabniki digitalnih omrežij jih na srečo nikoli ne bodo spoznali, manj previdni pa so že bili njihov plen... in ostali s strtim srcem ter brez denarja. » Elektronska pošta je še zmeraj najpogostejši vektor zlorabe, veliko je novih goljufij in tudi 'zimzelenih' prevar,« pove sogovornik ter poudari, da bi nam en sam klic na pomoč preprečil poznejša neprijetna presenečenja. »Marsikdo mi potem reče, saj se mi je zdelo čudno, a si nisem upal vprašati, da ne bi deloval neumen.

Slovensko prebivalstvo je med najmanj zadolženimi in najvarčnejšimi v EU, posojila pa – razen v izjemni stiski – vestno odplačuje. Toda več sto tisoč Slovencev lahko pri bankah najame le zelo majhen kredit ali pa ga sploh ne more, čeprav so zaposleni ali dobivajo pokojnino.

Za to je kriva Banka Slovenije, naša centralna banka, pod vodstvom guvernerja Boštjana Vasleta, ki naj bi med drugim skrbela za pametno kreditno politiko. Novembra 2019 je uveljavila pravilo, ki velikemu številu zaposlenih in upokojenih onemogoča, da bi najeli kredit za nakup trajne dobrine, sanacijo ali nakup stanovanja. 

Kako bi odgovorili na vprašanje, kje se začne mobilnost? Odgovor je nesporen: pri izhodu iz stanovanja vsakega posameznika v večstanovanjski hiši ali v veliki zasebni hiši s stopnicami. Šele potem je cesta …« Ali se ne zdi tako tudi vam?

Sindikat upokojencev Slovenije je že leta 2019 opozoril na potrebo po vgradnji dvigal v starejše večstanovanjske hiše. To bi v pomembnem delu rešilo pomanjkanje prostora v domovih starejših občanov, saj bi starejši lahko dlje ostajali v domačem okolju. Stavb, v katere naj bi vgradili dvigala, naj bi bilo po informacijah sindikata v državi več kot enajst tisoč. Na pobudo pokojnega župana Občine Velenje je prišlo do spremembe stanovanjskega zakona, tako da je namesto stoodstotnega soglasja zdaj za tak poseg treba pridobiti 75-odstotno soglasje lastnikov stanovanj, kar je vsekakor dobrodošlo. Kaj več od tega se ni zgodilo.