Februarske pokojnine, ki jih bodo prejemniki dobili konec meseca, bodo višje za 4,5 odstotka, izplačan pa bo tudi poračun od 1. januarja, je sklenil svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). 

Na Zpizu redno februarsko uskladitev izračunajo po pokojninskem zakonu, ki določa, da je treba upoštevati 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu. V letu 2024 je povprečna mesečna plača znašala 2394,92 evra bruto. Od plače za leto 2023 je bila nominalno višja za 6,2 odstotka. Že decembra pa je statistični urad sporočil, da je povprečna letna rast cen znašala dva odstotka. Na letni ravni ta uskladitev predstavlja 342 milijonov evrov.

 Iz različnih poti v složno bivanje je slogan, ki že dvajset let združuje stanovalce Doma starejših občanov Fužine, njihove svojce, zaposlene in občasne obiskovalce. Praznovanje obletnice so združili z valentinovim plesom.

 Ker dvajsetletnica nastanitve prve stanovalke sovpada z valentinovim, so pripravili valentinov ples, saj je ljubezen sreča, ki jo dajemo drug drugemu, kot je poudaril delovni terapevt Matija Puškarić.

Da so želeli še posebej počastiti »ljubezen in veselje do življenja«, so pričali rdeči srčki, tisti iz blaga, ki smo jih nosili prav vsi v dvorani, ter sladki, ki so jih delili ob koncu prireditve. Za veselo vzdušje so poskrbeli člani dixielanda orkestra Ljubljanske korenine (mimogrede, to so tisti gospodje na naslovnici februarske Vzajemnosti!). Nekaj stanovalk je njihov nastop spomnil na plese, ki so se jih nekoč udeleževale v Festivalni dvorani, na Taboru ali v Iliriji.

Danes je dan varne rabe interneta, ki ga povsod po svetu povezujejo z ozaveščanjem o izzivih uporabe umetne inteligence. Vse pogosteje jo uporabljamo pri iskanju informacij, na pametnih telefonih, računalnikih, pri spletnih storitvah, zdravstvenih aplikacijah in še marsikje.

Čeprav umetna inteligenc (UI) prinaša številne prednosti, kot so večja učinkovitost, hitrejši dostop do podatkov in personalizirane storitve, pa lahko njena nepravilna ali nepremišljena uporaba privede do različnih tveganj. To je še posebej pomembno za starejše, ki se s sodobno tehnologijo pogosto srečujejo pozneje v življenju in morda nimajo dovolj izkušenj, da bi prepoznali morebitne nevarnosti, opozarjajo pri Simbiozi. Zato starejše učijo razumeti, kako tehnologija deluje, kako prepoznati morebitne spletne nevarnosti ter kako zaščititi svoje osebne podatke in zasebnost. Starejši so namreč pogosto tarča spletnih prevar, saj so goljufi pozorni na manj izkušene uporabnike, ki morda ne znajo prepoznati zavajajočih sporočil, sumljivih povezav ali lažnih spletnih strani.

Že od leta 2022 vsak mesec vplačuje prispevke okrog milijon zaposlenih. Lani se je bolj kot pred leti povečalo tudi število upokojencev, konec decembra jih je bilo nekaj manj kot 650.000, saj je bilo ugodno leto za upokojitev. Rekordna je bila tudi redna uskladitev pokojnin, in sicer 8,8-odstotna, letos pa je napovedana v višini okrog 4,6 odstotka. Generalnega direktorja Zpiza Marijana Papeža smo vprašali, kaj bo letošnje leto prineslo upokojencem ter kaj meni o novi pokojninski reformi.

19. SREČANJE BRALCEV IN PRIJATELJEV VZAJEMNOSTI

Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti, mnogi ste nas že pred novim letom spraševali, kam se bomo odpravili tokrat. V januarski reviji smo izdali, da bo naše letošnje druženje na hrvaškem otoku Krku. Skupaj bomo od 1. do 4. junija 2025.

Vabimo vas na veselo druženje, sprostitev, telovadbo, zanimive izle­te, poučna predavanja in večerne za­bave ter ples ob zvokih glasbe. Naužili se bomo tudi prvih poletnih sončnih žarkov in se kopali v morju.

Zima na platnu 

Cecilija Čebašek, upokojena računovodkinja iz Vodic, poje v treh pevskih zborih in piše pesmi, poleg tega še veliko slika, kot ste lahko izvedeli iz prispevka, ki je bil objavljen v januarski Vzajemnosti. Je članica Kulturnega društva Matije Koželja Utik, pogosto se udeležuje različnih slikarskih srečanj in tudi veliko razstavlja. Najpogosteje uporablja akrilne barve, zadnje čase pa se preizkuša v olju. Med njenimi najljubšimi motivi so rože in prizori iz narave, pri čemer ustvarja serije slik na različne teme. Vabimo vas, da si nekaj slik iz cikla Prazniki in zima do konca marca ogledate v prostorih uredništva na Dunajski 109 v Ljubljani.

AKTUALNO

Marsikatero slovensko mesto pri upravljanju javnih storitev že uvaja pametne rešitve. S pomočjo sodobne tehnologije zbirajo podatke, ki jih uporabljajo za spremljanje in upravljanje javnega prometa, energetske učinkovitosti in optimiziranja mestne razsvetljave, upravljanja vodovodnega omrežja, zbiranja odpadkov, dela javne uprave in podobno.

Podatke zbirajo s pomočjo senzorjev, podatkovne analitike, objave odprtih podatkov in informacijsko-komunikacijskih (IKT) rešitev. Tehnologije t. i. pametnega mesta omogočajo, da uradniki neposredno elektronsko komunicirajo s prebivalci, poenostavljajo in skrajšujejo birokratske postopke ter racionalno upravljajo mestno infrastrukturo. Pri tem je največji poudarek na zmanjševanju škodljivih izpustov, saj so mesta generatorji več kot 70 odstotkov emisij CO₂.

ANKETA

Sogovornike smo vprašali, katere stereotipe poznajo o starejših in kako sami preživljajo zrela leta.

 Dr. Metka Mencin, docentka, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana: »O starejših poleg negativnih stereotipov, na primer o pešanju spomina in nedejavnosti, krožijo tudi pozitivni stereotipi o njihovi modrosti in izkušenosti. Danes so starejši telesno in duševno bolje ohranjeni kot pred desetletji, zato čedalje bolj načrtujejo svojo drugo kariero po upokojitvi. Zdrava in dejavna starost pa je bolj dosegljiva premožnejšim, ki si lahko privoščijo, kar ponuja industrija prostega časa.«