Praznični čas odpira družinske skrinje
Premišljevanja o življenju
Novo leto nas skoraj nehote navdaja z upanjem, ker je novo in ker so začetki vedno polni pričakovanj. Le družinska srečanja so pogosto tista, kjer strah, tesnoba in stare zgodbe vse prevečkrat preglasijo upanje po svežem in novem. Rojstvo novega je enostavno le v posladkanih božičnih filmih. Med štirimi stenami in predvsem v naših notranjih doživljanjih pa je preoblikovanje starega vse prej kot enostavno.
Naj mi srečne izjeme povezanih družin oprostijo, ker v nadaljevanju ne bom govorila o njih. A preberite do konca, da boste v pravkar začeto leto vstopili s še globljo hvaležnostjo za to, kar vam je uspelo zgraditi in ohraniti. Iskrena družinska povezanost je darilo nam vsem in najdragocenejša popotnica našim vnukom. V taki povezanosti je prostor za avtentični dialog (upamo si izraziti občutke, ker nas ni strah premoči), prostor pa ima tudi konstruktiven prepir (brez žalitev). V takem okolju se otroci počutijo varne, učijo se postavljanja osebnih meja, učijo se reševanja konfliktov, učijo se, kot se učijo vsi otroci, majhni in odrasli – z opazovanjem vedenja in ne s poslušanjem govorov. In to zavedno in nezavedno učenje, ki smo si ga vsi nabrali z opazovanjem, nosimo s seboj v življenje.
-
Šola brez ocen in stresa je Univerza za starejše
Sem članica Univerze za starejše RIC Novo mesto. Še ena iz množice starejših, ki je najboljša leta preživela, ko je postala umirjena učenka in radovednica. Branje vaše revije je izzvalo ta zapis. Zelo bogata vsebina za cel mesec zaposli bralce. Hvala zanjo in vse dobro pri urejanju naslednjih izvodov.
Pa so minili prvi trije meseci učenja in druženja na Univerzi za starejše v RIC Novo mesto. V tem času smo kar trikrat potovali: v Ugando, Mehiko in z jadrnico okoli sveta. To so tudi najbolj obiskana Četrtkova srečanja. Za nas je udobno, ker smo hitro okrog brez potnih listov, prtljage, letal. Vsem smo hvaležni, da z nami še enkrat potujejo, ko nam odkrivajo svetove, ki jih sicer ne bi videli. Bili smo v kinu na dopoldanski matineji, kar je za nas razkošje. Poučili smo se, kako se pogovarjati z vnuki in tudi med sabo. O varnosti v prometu smo slišali in spoznali z vožnjo po mestu. Uživali smo in se veselili z 90-letnim Stanetom Cerarjem, ko je predstavljal svojo knjigo Čudežna preživetja, ki so mu jo pripravili prijatelji iz literarne sekcije Snovanjci novomeškega društva upokojencev.
POSLANICA USTANOVITELJEV ZAVODA VZAJEMNOST
Drage upokojenke, dragi upokojenci,
na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bilo leto 2024 glede priprave reforme bolj umirjeno, kot smo pričakovali. Pri delu zavoda pa smo se tudi zaradi sprememb v preteklih letih, predvsem pa zaradi uveljavitve ZPIZ-2N, tj. priznavanja pravice do zagotovljene vdovske pokojnine, srečevali z bistveno povečanim obsegom dela.
Vlada je konec aprila 2024 sprejela izhodišča za pripravo sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji. Pogajanja med socialnimi partnerji so se začela septembra in bodo najbrž trajala še nekaj mesecev. Sprejetje zakona lahko pričakujemo letos.
-
Za slovenske zmage
V prazničnem času smo slišali veliko obljub, da se nam obeta uspešno leto. Vendar na žalost te napovedi nimajo veliko skupnega z dejstvi. Najprej so zagotovili, da bomo živeli v miru. Dejstva so drugačna. Ta čas po svetu divja več kot 50 večjih vojaških spopadov, ki v največji meri prizadenejo najranljivejše. Podobe, ki jih spremljamo, so grozljive. To, kar se dogaja v Palestini ali Ukrajini, je zelo daleč od tistega, kar si želimo. Gre za surovo uveljavljanje vojaške moči in sledenje interesov velesil, ki jim ni mar za zaveze, ki so jih kot članice Organizacije združenih narodov sprejele. Tako si Rusija prisvaja ozemlje suverene države, Izrael pa korak za korakom okupira palestinska ozemlja.
-
Naj se spomin prelije na papir
Teden pisanja z roko ima pri nas vse več podpornikov. Letos bo potekal že desetič, in sicer od 20. do 24. januarja, tokrat pod zelo zanimivim geslom Ko spomini zadišijo. Vonjave je težko ubesediti, vendar lahko sprožijo globoko skrite spomine, zato pri Društvu Radi pišemo z roko spodbujajo, da se ob najljubših vonjih iz otroštva potopite v občutke in spomine, zaprete oči, jih začutite v telesu, potem pa jih zapišete. Vonjave v primerjavi z drugimi čutili neposredno potujejo v del možganov, ki je blizu hipokampusa, zaradi česar so močneje...
Vsak dan se nauči nečesa novega
Aktualno
Učenja ni konec, ko zadnjič zazvoni šolski zvonec, trdijo na Andragoškem centru Slovenije, kjer spodbujajo odrasle vseh starosti k vseživljenjskemu učenju.
To nam pomaga, da lažje sledimo tehnološkim in drugim spremembam, se dejavnejše vključujemo v družbo, predvsem pa naredimo nekaj koristnega zase. Velja spomniti, da učenje ohranja gibke možgane, izboljšuje sposobnost pomnjenja in zmanjšuje stres. In nikoli ni prepozno, da se naučimo ali poskusimo nekaj novega oziroma izpolnimo mladostne sanje. Po vključenosti v programe vseživljenjskega učenja smo v Sloveniji malo pod evropskim povprečjem. Leta 2020 je bil vanje vključen vsak deseti prebivalec.
Ideal je še vedno hiša na podeželju
Kar 80,8 odstotka ljudi živi v lastni nepremičnini, med njimi skoraj 67 odstotkov v hišah, ki v povprečju merijo nekaj več kot 130 kvadratnih metrov, je pokazala raziskava o stanovanjskih razmerah v Sloveniji, ki sta jo lani izvedla Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Urbanistični inštitut RS.
Tudi če bi imeli možnost izbiranja, bi več kot 60 odstotkov vprašanih izbralo hišo, najraje na podeželju, le sedem odstotkov bi živelo v večjem mestu. Po drugi strani pa v bližnji prihodnosti več ljudi načrtuje selitev v mesto kot na podeželje. Pri izbiri nepremičnine se vprašanim zdijo najpomembnejši naslednji dejavniki: bližina parkirišča (skoraj 80 odstotkov) ter mirna in zelena okolica (skoraj 70 odstotkov), nato pa še dobri odnosi s sosedi, lastni vrt ali atrij in bližina zdravstvene oskrbe.
Priljubljeni izdelki z nevidno sestavino
Aktualno
Otroško in prisilno delo, izkoriščanje delavk in delavcev, onesnaževanje okolja, ohlapne zdravstvene in varnostne zaščite ipd. so le nekateri primeri kršitev, s katerimi so povezana (tudi) podjetja s sedežem v Evropski uniji. Večina potrošnikov na to niti ne pomisli, medtem ko na trgovskih policah išče čim cenejše izdelke.
V zadnjih desetletjih so bila nekatera največja in najbolj znana podjetja v Evropski uniji vpletena v grozljive kršitve človekovih pravic in okoljsko škodo v državah tretjega sveta: Ferrero International (čokolada), Lego (igrače), Shell (nafta), Bayer Monsanto (pesticidi), Grupo Cobra (hidroelektrarne), Kik Textilien (oblačila), Simba Dickie (igrače) … Čeprav so za kršitve vedela, niso ukrepala proti delovanju svojih podružnic ali poslovnih partnerjev v globalnih vrednostnih verigah, nad katerimi imajo vpliv. Na tem mestu ne moremo opisati vseh grozodejstev, ki se dogajajo zato, da lahko potrošniki razvitega dela sveta kupujemo poceni izdelke (in da imajo multinacionalke nepredstavljive zaslužke). Vsak od teh izdelkov vsebuje to nevidno sestavino izkoriščanja. Poglejmo le eno od teh vrednostnih verig.
Katere dokumente moramo vedno hraniti?
Aktualno
Ali imate v predalu kup računov, pogodb, dokumentov, potrdil ..., ki vam delajo nered, pa ob navdihu za pospravljanje ali selitvi ne veste, kaj z njimi, katere morate še hraniti, katere pa lahko po določenem času zavržete?
Povprečen človek niti ne ve, kje dobiti tovrstne verodostojne informacije, urbanim nasvetom pa ni varno zaupati, zato smo se vrgli v iskanje. A smo se znašli pred kar težko nalogo, saj so določbe nametane po številnih zakonih, predpisih, pravilnikih … Najprej smo pobrskali po raznih portalih, kot so eVem, eUprava, Pravno-informacijski sistem RS, gov.si, informiran.si, Zveza potrošnikov Slovenije, vprašanje pa smo naslovili tudi na enega od odvetnikov in dobili precej nedorečene odgovore.
Beseda leta je genocid, kretnja pa mir
V akciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je beseda leta 2024 postala genocid, kretnja pa mir.
Na spletni strani projekta, v katerem že devet let izbirajo besede, ki so se čez leto zelo pogosto pojavljale v javnosti, so prejeli 6210 glasov. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstili omrežnina in dvoživka, v ožjem izboru pa so bile še besede, kajtanje, učitelji, komisarka, brutalno, hibridno delo, bojler, odklop in zet. Naj še omenimo, da je omrežnina postala beseda leta po izboru časnika Delo.
