Z novo reformo veliko narejenega za dostojnejše pokojnine
Lansko leto se je na področju pokojninsko-invalidskega zavarovanja zelo veliko dogajalo. Na koncu je bila sprejeta nova reforma, ki bo imela daljše prehodno obdobje, nekatere spremembe pa so začele veljati že z novim letom. Marijan Papež, dolgoletni generalni direktor Zpiza, ki dobro pozna tudi prejšnji reformi, pravi, da je bilo veliko narejenega za dostojnejše pokojnine, med drugim velja precej višji odmerni odstotek (70). Vse to pa je bilo doseženo tudi zato, ker je nastala v dobrih gospodarskih časih.
-
Za slovenske zmage
Donald Trump je za svoje vodilo pri vodenju najmočnejše države na svetu izbral geslo Najprej Amerika in z njim naj bi ZDA spet postale najvplivnejša država na svetu. Take obljube niso nenavadne, vsak politik si želi, da bo država, ki jo vodi, uspešna na vseh področjih, še posebej tistih, kjer se uveljavljajo interesi kapitala. Zlasti v ZDA je to stalnica vladajoče politike, saj je navsezadnje prišla na oblast s podporo najpremožnejšega dela družbe.
Sedanji predsednik ZDA je v letu dni povsem spremenil odnose v notranjepolitičnih razmerjih in tudi ravnanje ZDA v mednarodnih odnosih. V grobem lahko rečemo, da so Donald Trump in člani njegove vlade na prvo mesto postavili uveljavljanje koristi kapitala, kar se vidi v odločitvah, da se znižujejo davki na dobiček, hkrati pa se zmanjšujejo sredstva, ki jih država namenja za šolstvo, zdravstvo, socialne prispevke … Do dramatičnih sprememb je prišlo tudi v mednarodnih odnosih. Edino, kar Trump morda še upošteva, je surova moč.
-
Od rituala do karnevala
Človek si želi biti kdaj pa kdaj nekdo drug, je že pred 60 leti zapisal Niko Kuret, eden najboljših poznavalcev pustnih običajev pri nas. Pustna tradicija je dolga in bogata, celo izrazov za maskirance imamo veliko: maškare, maškaroni, šeme, šjme, pusti, pustovi, pustarji, pustnaki, fašenki, škoromati, kurenti, koranti... Maskiranje je značilno še za različne šege (ob poroki, brucovanju, abrahamu), pojavlja se ob raznih cerkvenih in posvetnih praznikih.
Študenti spoznavajo izzive demence
Davčna napoved upokojencev s pokojnino iz tujine
POISKALI SMO ODGOVOR
V uredništvo smo dobili vprašanje bralke, ki jo zanima, ali morajo vložiti davčno napoved za odmero dohodnine tudi slovenski državljani, ki prejemajo pokojnino iz Nemčije, kjer so bili zaposleni vso delovno dobo. Zanima jo še, ali je oddaja davčne napovedi odvisna od tega, ali po upokojitvi živijo v Sloveniji oziroma v kateri drugi državi, ali od tega, kje imajo prijavljeno stalno prebivališče.
Za slovenskega državljana, ki prejema izključno nemško pokojnino, je obveznost vložitve davčne napovedi odvisna od njegovega rezidentskega statusa za davčne namene, ne od državljanstva, so nam pojasnili na Finančni upravi Republike Slovenije (Furs). Ključna je torej ugotovitev, ali je oseba davčni rezident Slovenije ali ne. Če je oseba davčni rezident Slovenije (zaradi stalnega prebivališča v Sloveniji ali drugih okoliščin, kot je središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji), mora napovedati vse dohodke, vključno s pokojnino iz Nemčije. Rezidenti Slovenije morajo nemško pokojnino v 15 dneh od dneva, ko jo prvič prejmejo, napovedati Fursu z vložitvijo napovedi za odmero akontacije dohodnine od pokojnine za rezidente.
-
20. SREČANJE BRALCEV IN PRIJATELJEV VZAJEMNOSTI
Na jubilejnem srečanju prijateljev Vzajemnosti se bomo družili od 31. maja do 3. junija 2026 v Vodicah pri Šibeniku.
Drage bralke in bralci, zveste prijateljice in prijatelji Vzajemnosti, v teh dvajsetih letih smo se družili v marsikaterem obmorskem kraju na Hrvaškem pa na otokih, zapeljali smo se tudi čez mejo v Bosno in Hercegovino. Tokrat nas bo gostil, priljubljeni turistični kraj v bližini Šibenika s slikovito rivo, zgodovinskimi znamenitostmi in lepimi plažami. Med drugim je znan po eni najbolj priljubljenih prireditev, ki se odvija v začetku avgusta – to je Vodička fešta. No, če se pošalimo, se bo letos pač začela nekoliko prej …
Starejši ljudje ne morejo čakati
Kot zadnji pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi sta decembra lani začeli veljati dolgotrajna oskrba v instituciji in denarni prejemek. A če želimo, da res zaživi v polnem obsegu, je treba odpraviti nejasnosti, poenostaviti postopke in poskrbeti za primernejše nagrajevanje vseh, ki delajo v dolgotrajni oskrbi.
Da so z uresničevanjem pravic v praksi težave, poročajo tako uporabniki oziroma njihovi svojci kot izvajalci in tudi vsi vmesni členi – od centrov za socialno delo do domov starejših. Nujne so izboljšave zakona in pravilnikov, brez odlašanja je treba poiskati rešitve za kadrovsko stisko, tudi z medresorskim in medobčinskim sodelovanjem, poudarjajo v društvu Srebrna nit. Solidarnostno zbiranje prispevkov naj bi omogočilo, da bo lahko vsakdo, ki bo upravičen do dolgotrajne oskrbe, to tudi dobil, zato koraki nazaj, v morebitno ukinjanje prispevka za dolgotrajno oskrbo, niso rešitev problema, so zapisali v javnem pismu, ki so ga naslovili na vlado in ministrstva.
-
februar '26Ljudje Medgeneracijsko Aktualno
Mostov ne gradijo, ampak gojijo
V INDIJSKI ZVEZNI DRŽAVI Meghalaya, eni najbolj deževnih pokrajin na svetu, ljudstvi Khasi in Jaintia iz korenin kavčukovca že stoletja ustvarjata žive mostove, ki rastejo, se krepijo in z leti postajajo vedno bolj trdni. Korenine z bambusovimi oporami usmerjajo čez reke in slapove, kjer se sčasoma prepletejo v naravne prehode. Nastanek enega mostu traja tudi več kot 25 let, zato zahteva sodelovanje več generacij. Mostovi imajo pomembno okoljsko vlogo: utrjujejo tla, preprečujejo plazove in ustvarjajo bogate ekosisteme za številne rastlinske...
Za bivanje na tujem ni vedno razlog cena
AKTUALNO
Razlog, da se je precej starejših in njihovih skrbnikov odločilo za bivanje v domovih v sosednji Hrvaški, ni le finančni, ampak je razlog tudi pomanjkanje prostih zmogljivosti domov v Sloveniji. Največji problem je pomanjkanje ustreznih kadrov, predvsem zaradi sramotno nizkih plač. Vendar pa ti starejši ne morejo uveljavljati pravic iz dolgotrajne oskrbe.
Nataša Vidovič je težko sprejela odločitev, da mamo preseli v dom starejših, vendar ji ni preostalo drugega, saj je potrebovala nekoga ves čas ob sebi. Mama zdaj živi v hrvaškem domu, ker v nobenem slovenskem ni bilo proste postelje, in kot pravi, je bila za obe to odrešitev. Leta 2006 so Vidi Senčar diagnosticirali bipolarno motnjo, leta 2018 pa še parkinsonovo bolezen. Takrat so se začele težave, saj se je poleg padcev pojavil še tako močan tremor, da sama ni mogla več skrbeti zase.
-
AKTUALNO
Na Hrvaškem je registriranih 670 ustanov, ki nudijo nastanitev starejšim. Tri so v lasti države, v njih je prostora za nekaj čez 200 oseb, 45 jih je v lasti županij in mest, v njih je prostora za nekaj več kot 11 tisoč oseb, kar 622 pa je zasebnih domov, v katerih je skoraj 20 tisoč postelj. Po podatkih ministrstva za delo, pokojninski sistem, družino in socialno politiko je skupno število vseh nastanitvenih kapacitet za starejše približno 30.000.
Z natančnim številom slovenskih stanovalcev v hrvaških domovih za starejše ne razpolaga nihče. Zagotovo pa jih je največ vzdolž meje od hrvaške Istre do hrvaškega Zagorja, kar precej Slovencev pa je v domovih v obmejnem Samoboru in kraju Cestice, ki ga od Ormoža ločuje le reka Drava. Ker sta obe državi od leta 2013 članici Evropske unije, omejitev za bivanje Slovencev in drugih državljanov EU na Hrvaškem ni. Vendar pa ni skrivnost, da so zasebni ponudniki oskrbe za starejše v veliki večini predvsem gostinsko-nastanitveni obrati, ki so kadrovsko, prostorsko in še kako neprimerljivi s slovenskimi domovi. Zato so leta 2022 na Hrvaškem sprejeli zakon, ki tem ustanovam narekuje reorganizacijo v štirih letih.
V hiši je živahno od jutra do večera
AKTUALNO
Hiša Sadeži družbe nosi pomenljivo ime, saj samo tisto drevo, ki ga negujemo in zanj skrbimo, rodi zdrave sadeže. V Črnomlju sadeži družbe nahranijo skupnost in dvigujejo kakovost tamkajšnjega življenja.
Hiša Sadeži družbe v Črnomlju je varen in odprt prostor za različne preventivne programe in dejavnosti na področju medgeneracijskega in medkulturnega povezovanja. Za vse dejavnosti skrbijo dve zaposleni pri Slovenski filantropiji, dva zaposlena prek javnih del in 65 prostovoljcev. Sicer pa je v Črnomlju ena od petih tovrstnih hiš, ki so še v Murski Soboti, Metliki, Žalcu in Logatcu. Ustanovila jih je Slovenska filantropija, ki skrbi za promocijo prostovoljstva in boljšo kakovost življenja vseh generacij v posameznem lokalnem okolju.
