Gibanje na svežem zraku je ključnega pomena tako za krepitev, kakor tudi za ohranitev zdravja, zatrjujejo v Društvu Šola zdravja in vse leto vabijo udeležence, da se jim pridružijo na jutranji telovadbi na prostem. Vendar pa dodajajo, da je »za naše zdravje bolje, da telovadimo kjerkoli, kot da ne telovadimo nikjer!« zato so za tiste, ki se zaradi različnih razlogov ne morejo ali se zaradi mraza ne želijo udeleževati jutranje telovadbe na prostem, pripravili telovadbo preko platforme Zoom. Do 28. februarja se lahko vsak delavnik od 8. do 9. ure pridružite jutranjemu razgibavanju na povezavi
povezava zoom
ID srečanja: 823 2788 9626Geslo: 2025
Jutranje razgibavanje se začenja s polurno telovadbo po metodi “1000 gibov”, naslednje pol ure je namenjeno vajam za moč, ob sredah jih nadomesti vadba Dihamo z naravo, ob kateri boste spoznali vaje sproščanja in umirjanja.

 V letu 2025 bodo v ospredju razprave o pokojninski reformi, ki naj bi jo pogajalska skupina pri Ekonomsko-socialnem svetu uskladila do pomladi. Za upokojence in tiste, ki že odštevajo mesece do upokojitve pa so na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) pripravili še nekaj informacij, ki jih povzemamo.

Zahteve za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine do konca 2026

Rok za vložitev zahteve za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine je podaljšan do vključno 31. decembra 2026, kot določa decembra sprejeta novela zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1B). Zagotovljena vdovska pokojnina se odmeri vdovi ali vdovcu v višini seštevka starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ter osnove za odmero vdovske pokojnine, vendar največ do višine zagotovljene pokojnine. Ta znaša 748,27 evra na mesec.

Naš pogovor

Sodobna pravila lepega vedenja krepijo medsebojno razumevanje, strpnost, obzirnost, spodbujajo in izkazujejo pripravljenost pomagati, predvsem pa naše sobivanje naredijo prijetnejše, pravi Bojana Košnik Čuk, strokovnjakinja za kulturo vedenja, diplomatski in poslovni protokol. Vodila je različne protokolarne službe, zdaj pa znanje in nasvete deli v svoji šoli bontona. Ugotavlja, da kot družba še kako potrebujemo pravila za dostojno komunikacijo in vedenje tako v medsebojnih odnosih kot pri komuniciranju prek zaslonov.

Anketa

Sogovornike smo vprašali, kakšna darila so jim všeč in kaj sami podarjajo. 

 Drr. Francka Premk, filologinja, Ljubljana: »Zelo sem vesela, če dobim lepo zavito darilo. Okrasitev ima določen pomen, a je tudi skromnejše in enostavnejše zavito darilo lahko lepo. V zadnjih letih so v uporabi darilne vrečke, kar je bolj enostavno. Ni vseeno, kako darilo izročiš. Odnos je pomembnejši od vrednosti. Pomembno je, da je dano iskreno. Žal sama pri zavijanju ne blestim, bi si pa želela, da bi mi to bolje uspevalo. Obdarujem pa iz srca.«

Pesem na dan drži demenco stran

Stari Grki so knjižnice opisovali kot zdravilišča za dušo. Soran iz Efeza, grški zdravnik, je maničnim pacientom predpisoval tragedije in depresivnim komedije, Aristotel pa je o poeziji pisal, da na jedrnat način pove, o čemer ne govorimo v vsakdanjem jeziku. Poezija je še danes učinkovito orodje v terapiji pri pacientih s kognitivnimi motnjami, prav tako so dokazali njene pozitivne učinke pri starejših, ki se soočajo z demenco. V Journal of Poetry Therapy Martin Wexler ugotavlja, da pomnjenje pesmi pomaga pri preprečevanju demence in...

Aktualno

Pomagati osamljenim, se z njimi pogovarjati, prisluhniti njihovim spominom, se z njimi sprehajati, jim kaj malega postoriti, se z njimi poveseliti in življenje pogledati s sončne strani; vse to zajema družabništvo, ki se postopno razvija tudi pri nas. Družabništvo bogati življenje starejših, družabnike pa osrečuje njihovo zadovoljstvo.

O družabništvu starejšim se premalo piše in govori, meni Ana Višnikar, ustanoviteljica Družabnika, saj si marsikdo ne predstavlja, kaj to sploh je. Če na kratko povzamemo, bi družabništvo lahko opisali kot pomembno obliko pomoči starejšim, ki s pogovori in pomočjo pri določenih opravilih predstavlja čustveno podporo starejšim, dviga motivacijo in kakovost njihovega bivanja, pomaga vzdrževati vitalnost, hkrati pa je tudi pomoč njihovim svojcem. Vsekakor mora biti družabnik zaupanja vreden in odgovoren človek, ki premore veliko mero empatije,...

Aktualno 

Javni prostor, stavbe, potniški promet in spletni prostor morajo biti dostopni vsem. Nesprejemljivo je, če ga ne morejo uporabljati starejši, osebe z različnimi invalidnostmi in oviranostmi, slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni. Če si kot družba želimo ustvariti okolje, prijazno vsem, je treba skupni prostor skrbno oblikovati, odpravljati pomanjkljivosti, osebam z različnimi oviranostmi pa nuditi informacije, ki jim olajšajo uporabo javnega prostora.

Zadnje jim bo omogočila nova državna platforma Zgodba petih prostorov. Zamisel je zrasla iz projekta Multimodalna mobilnost oseb z različnimi oviranostmi, ki ga je leta 2016 začel Geodetski inštitut RS. V okviru projekta evidentirajo ovire v zunanjem prostoru in hkrati opozarjajo lastnike ali upravitelje, da ovire odstranijo. To so lahko previsoki cestni robniki, preozki parkirni prostori, nedostopni podhodi, tudi previsok vstop in izstop iz vozil javnega potniškega prometa. Podatke posredujejo invalidske organizacije, ki prek pooblaščenih zaupnikov poročajo Geodetskemu inštitutu, kje se z ovirami srečujejo v praksi. V projekt je vključeno že več kot 100 občin, v katerih lahko s pomočjo pregledovalnika (https://pregledovalnik.dostopnost-prostora.si/) vsakdo preveri, po kateri poti naj se odpravi do cilja, da se izogne oviram.