PROSTOVOLJNA VKLJUČITEV V OBVEZNO ZAVAROVANJE

Bralka navaja, da je njena sorodnica zaradi bolezni nezaposljiva oseba, kar je bilo ugotovljeno v posebnem postopku pri zavodu za zaposlovanje. Trenutno dobiva socialno podporo in varstveni dodatek, zato jo zanima, ali je smiselno, da bi ji starši plačevali prispevke za pokojninsko zavarovanje. Stara je 34 let in nima niti dneva pokojninske dobe. Obstaja namreč skrb, da mogoče le ne bo vse življenje upravičena do socialnovarstvenih dajatev, ki jih trenutno prejema.

VDOVSKA POKOJNINA ALI DEL VDOVSKE POKOJNINE

Vdova navaja, da ji je lani poleti umrl mož, ki je bil slovenski upokojenec. Ona sicer nima slovenske pokojnine, ker ni bila nikoli zaposlena v Sloveniji, je pa uživalka pokojnine iz nemškega socialnega zavarovanja. Dobila je informacijo, da bi sicer lahko uveljavila del vdovske pokojnine po pokojnem možu, vendar pa ji ta ne pripada, ker višina njene pokojnine presega zakonsko določeni limit. Zanima jo, ali je kot vdova sploh upravičena do pokojninskih prejemkov po smrti moža, saj je stara skoraj 80 let.

ZNIŽANJE STAROSTNE MEJE ZARADI SLUŽENJA OBVEZNEGA VOJAŠKEGA ROKA

Bralec navaja, da se bo lahko starostno upokojil šele pri starosti 64 let in osem mesecev, do tega datuma pa bo dopolnil 39 let in tri mesece pokojninske dobe brez dokupa. Starost 65 let se mu namreč zniža za štiri mesece zaradi beneficirane dobe. Zanima ga, ali bi mu čas služenja vojaškega roka v trajanju 12 mesecev spremenil datum upokojitve, ker tega v vlogi za izračun datuma upokojitve ni navedel.

Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če dopolni najmanj 15 let zavarovalne dobe. Če pa dopolni 40 let pokojninske dobe brez dokupa, lahko uveljavi pravico do starostne pokojnine pri starosti 60 let.

ZAČASNO IN OBČASNO DELO UPOKOJENCEV

Bralka navaja, da se ji je kot starostni upokojenki ponovno ponudila priložnost za opravljanje dela čistilke po dve uri dnevno. Sprašuje, ali obstaja še druga možnost za opravljanje tega dela kot po podjemni pogodbi. Slišala je namreč, da takšnega dela pač ne bi smela opravljati vsakodnevno in daljše časovno obdobje, saj bi jo moral delodajalec prijaviti v zavarovanje iz naslova delovnega razmerja s polovičnim delovnim časom.

Na podlagi določb novele zakona o urejanju trga dela lahko upokojenci začnejo opravljati začasno ali občasno delo in jim je tako omogočen ponovni vstop na trg dela. Upravičenci do začasnega ali občasnega dela so torej osebe, ki imajo v Republiki Sloveniji status upokojenca, razen tistih upokojencev, ki so pridobili pravico do dela starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljanja dela.

VDOVSKA POKOJNINA PO ZUNAJZAKONSKEM PARTNERJU

Bralka navaja, da že 12 let živi v zunajzakonski skupnosti z vdovcem, vendar nista imela prijavljenega skupnega stalnega prebivališča, in jo skrbi, da bi bil to lahko razlog za morebitno nepriznanje vdovske pokojnine v primeru smrti enega od partnerjev. Zaradi te bojazni je njen partner pred kratkim uredil začasno prijavo prebivališča na njenem naslovu, saj nekako nimata interesa, da bi sklenila zakonsko zvezo.

Vdova oziroma vdovec pridobi po smrti moža oziroma žene pravico do vdovske pokojnine s tem, da je z njima izenačen tudi zunajzakonski partner, ki je z njim živel v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Ta temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, torej mora biti tudi življenjska skupnost med partnerjema po vsebini enaka zakonski skupnosti.

UVELJAVITEV PREDČASNE POKOJNINE

Bralec bi se želel čim prej upokojiti, čez nekaj mesecev bo dopolnil starost 60 let, ima nekaj več kot 37 let pokojninske dobe kot delovno razmerje in leto prostovoljnega zavarovanja, ko je bil brezposeln v letu 2020. Zanima ga, ali bi lahko manjkajočo dobo, malo manj kot dve leti, dokupil ter za koliko bi bila potem pokojnina zmanjšana. Ima tudi štiri otroke, zato ga še zanima, ali bo pri predčasni pokojnini upravičen do povečanja pokojnine zaradi otrok. Žena se namreč še ne bo upokojila, poleg tega se tudi strinja, da bi on uveljavil dodatni odstotek za otroke tudi zaradi zmanjšanja, ki ga bo deležen pri odmeri predčasne pokojnine.

DODATNI ODMERNI ODSTOTEK ZA OTROKE

Bralka navaja, da bo pogoje za starostno pokojnino izpolnila približno čez štiri leta pri starosti 61 let in 11 mesecev, ker bo takrat imela tudi 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Glede na to, da ima tri otroke, jo zanima, ali bi lahko otroke za dodatni odmerni odstotek uveljavil mož, ki se bo drugo leto starostno upokojil. Ima namreč pomislek, ali je ta odločitev res najboljša, čeprav bo imel mož kar precej višjo pokojnino, in sicer iz razloga, če se bo starostna meja za upokojitev v naslednjih letih povečala in bi takrat lahko uveljavila znižanje starostne meje zaradi otrok.

DELNA POKOJNINA ALI 40 ODSTOTKOV STAROSTNE POKOJNINE

Bralka bo v začetku prihodnjega leta izpolnila pogoje za starostno pokojnino, in sicer starost 58 let in osem mesecev z znižanjem starosti zaradi skrbi in vzgoje dveh otrok in nekaj več kot 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Ker je samostojna podjetnica, se še ne želi v celoti upokojiti, zanima pa jo, kaj je zanjo ugodnejše, ali delna pokojnina ali uživanje 40 odstotkov starostne pokojnine, in kako je z ugodnejšim vrednotenjem pokojninske dobe brez dokupa.

DRUŽINSKA POKOJNINA

Bralka navaja, da ima tri vnuke, ki so še šoloobvezni in so ostali brez očeta, ki je pred kratkim umrl. Zanima jo, kakšno dajatev lahko dobijo vnuki po sinovi smrti in v kolikšni višini.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za primer smrti zavarovanca ali uživalca pravic zagotavlja pravico do vdovske pokojnine in družinske pokojnine, odvisno od upravičenca. Praviloma družinsko pokojnino uveljavijo otroci po umrlem zavarovancu ali uživalcu pravic pod pogojem, da so izpolnjeni tako splošni pogoji za priznanje pravice na strani umrlega kot tudi posebni pogoji na strani družinskih članov.

PONOVNA VKLJUČITEV V OBVEZNO ZAVAROVANJE

Bralec navaja, da so mu lansko leto starostno pokojnino za 40 let pokojninske dobe brez dokupa odmerili v višini 61,5 odstotka pokojninske osnove. Zanima ga, ali bi bil upravičen do nove odmere pokojnine v višjem odmernem odstotku, tj. 63,5 odstotka pokojninske osnove, če bi se ponovno zaposlil.

Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od 1. januarja 2020, je prinesla pomembne spremembe tudi pri ponovni vključitvi upokojencev v obvezno zavarovanje.