SORAZMERNI DEL DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO

Bralka navaja, da njen mož, ki je hudo zbolel, prejema starostno pokojnino iz Slovenije in Nemčije. Zanima jo, ali je sploh upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo, glede na to, da je uživalec sorazmernega dela starostne pokojnine, in kakšno mora biti njegovo zdravstveno stanje za pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo. Rada bi tudi izvedela, ali ima tudi Nemčija kako podobno dajatev v primeru, da je upokojenec odvisen od pomoči druge osebe.

INVALIDNINA ZA TELESNO OKVARO

Bralec navaja, da ima njegov sorodnik že od leta 2010 invalidnino za 70-odstotno telesno okvaro zaradi izgube sluha. Zanima ga, ali bi bil upravičen do višje invalidnine za to telesno okvaro, ker je izvedel, da je zdaj telesna okvara zaradi izgube sluha višja.

Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar velja od 30. oktobra 2021, priloga k odredbi je seznam, na katerem so določene vrste in stopnje telesnih okvar. Poleg tega omenjena odredba tudi določa, da se z veljavnostjo novega seznama preneha uporabljati prejšnji.

DATUM IZPOLNITVE POGOJEV ZA 40 ODSTOTKOV POKOJNINE

Bralec navaja, da je leta 2020 prejel izračun pogojev za predčasno pokojnino, ki jih bo izpolnil pri starosti 62 let in 4 mesece s 40 leti pokojninske dobe, to je v sredini maja letos. Pogoje za starostno pokojnino pa bo izpolnil pozneje, ko bo dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, to je novembra letos, ker je bil v letih 2010 in 2019 nekaj mesecev vključen v prostovoljno pokojninsko zavarovanje kot nezaposlena oseba. Ker je slišal za spremembo zakona, da se zdaj tudi prostovoljno zavarovanje po 1. januarju 2013 šteje v pokojninsko dobo brez dokupa, ga zanima, ali lahko uveljavi 40 odstotkov pokojnine in kdaj.

POGOJI IN ODMERA STAROSTNE POKOJNINE

Bralka navaja, da bo maja letos dopolnila starost 59 let in šest mesecev, vendar zaradi osebnih razlogov ni pripravljena počakati dopolnitve starosti 60 let, poleg tega pa bo imela dopolnjenih tudi 41 let in šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa. Ker ima tri otroke, bi enega uveljavila za znižanje starostne meje za izpolnitev pogojev za starostno pokojnino, druga dva otroka pa za dodatni odmerni odstotek. Zanima jo, ali je to zanjo najugodnejše ali obstaja še kakšna druga odmera pokojnine.

NADOMESTILO IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA

Bralec iz Štajerske navaja, da je zaradi bolezni že od lanskega poletja invalid III. kategorije. Pred nekaj meseci je prejel odločbo, da nima nobenih pravic iz invalidskega zavarovanja. Razlog za zavrnitev je bilo neizpolnjevanje pogojev pokojninske dobe, zmanjkalo mu je le nekaj mesecev. Ob nastanku ugotovljene invalidnosti je bil namreč nezaposlen z desetimi leti in osmimi meseci pokojninske dobe pri starosti 53 let. Zdaj razmišlja, da bi se zaposlil za določen čas, zato ga zanima, ali bo potem upravičen do nadomestila iz invalidskega zavarovanja.

DELNA POKOJNINA

Bralec navaja, da po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino že štiri leta uživa delno pokojnino, saj je kot samostojni podjetnik vključen v obvezno zavarovanje po deset ur tedensko oziroma dve uri dnevno. Pred kratkim je slišal, da bi bilo zanj bolje, če bi bil vključen po 20 ur tedensko, glede na to, da je od 1. januarja 2020 drugačno, ugodnejše povečanje delne pokojnine.

Novela zakona, ki je začela veljati 1. januarja 2020, je nekoliko drugače uredila povečanje delne pokojnine, ki pa se nanaša le na tiste zavarovance, ki so izpolnili pogoje za starostno pokojnino. Pogoji za pridobitev delne pokojnine v primerjavi z zakonom, veljavnim do konca leta 2019, se ne spreminjajo, spreminja se samo njena odmera. Do drugačnega, višjega povečanja delne pokojnine je upravičen le zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za starostno pokojnino in je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oziroma znaša njegov zavarovalni čas vsaj 20 ur tedensko. Do povečanja delne pokojnine pa niso več upravičeni tisti zavarovanci, ki po 1. januarju 2020 uveljavijo delno pokojnino z izpolnitvijo pogojev za predčasno pokojnino, kot tudi tisti, ki uveljavijo delno pokojnino z izpolnitvijo pogojev za starostno pokojnino in ostanejo v obveznem zavarovanju za manj kot štiri ure dnevno oziroma manj kot 20 ur tedensko.

POGOJI ZA INVALIDSKO POKOJNINO IN ZAGOTOVLJENA POKOJNINA

Bralec navaja, da je njegovo zdravstveno stanje precej slabo, zato ga zanima, ali invalidsko pokojnino pridobi le tisti, pri katerem je ugotovljena popolna nezmožnost za delo oziroma I. kategorija invalidnosti. Sprašuje tudi, ali bi bil, če bi bil slučajno invalidsko upokojen, upravičen do zagotovljene pokojnine, saj ima ves čas zaposlitve zelo slabo plačo. Star je namreč že 62 let, ima pa le 36 let in pet mesecev pokojninske dobe, ki jo je prebil v delovnem razmerju.

ENERGETSKI DODATEK

Bralka navaja, da prejema invalidsko pokojnino v višini 540 evrov, zato jo zanima, ali je upravičena do energetskega dodatka in kdaj ji ga bo zavod izplačal. Dobila je sicer informacijo, da so do tega dodatka upravičeni le invalidi I. kategorije invalidnosti, ki nimajo invalidske pokojnine, vendar se ji zdi to krivično.

Od 10. septembra 2022 velja zakon o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 117/22, po katerem bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije izplačal energetski dodatek dvema skupinama invalidov.

RAZPOLAGANJE S POKOJNINSKIMI PREJEMKI

Bralec s Ptuja navaja, da je oskrbovanec doma upokojencev že več let. Ker nima nobenih ožjih sorodnikov, je lansko leto zaradi slabega zdravstvenega stanja pisno pooblastil zaposleno osebo v domu upokojencev za razpolaganje z njegovimi pokojninskimi prejemki, ki so se skoraj v celoti porabili za stroške oskrbe in določene dodatne usluge. Zdaj, ko se bistveno bolje počuti, bi želel sam razpolagati s svojimi pokojninskimi prejemki, zato ga zanima, kaj mora storiti.

POGOJI ZA INVALIDSKO POKOJNINO IN ZAGOTOVLJENA POKOJNINA

Bralka navaja, da je pred kratkim zbolela in obstaja verjetnost trajne nesposobnosti za delo, zato jo zanima, ali invalidsko pokojnino pridobi le tisti, ki je pri njem ugotovljena popolna nezmožnost za delo oziroma I. kategorija invalidnosti. Rada bi tudi izvedela, ali bi ji pripadala zagotovljena invalidska pokojnina v višini 653 evrov. Stara bo namreč 62 let, ima pa le 36 let pokojninske dobe iz delovnega razmerja.

Invalidsko pokojnino pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije, torej če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Večina zavarovancev pridobi pravico do invalidske pokojnine na podlagi ugotovljene I. kategorije, o čemer podajo izvedenska mnenja izvedenski organi zavoda v okviru invalidskih komisij I. in II. stopnje.