OBVEZNO ZAVAROVANJE NA PODLAGI DRUGEGA PRAVNEGA RAZMERJA

Bralec A. K. iz Logatca je solastnik in prokurist manjšega podjetja, vendar do zdaj ni bil vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, saj je to delo opravljal za mesečno plačilo, ki ni dosegalo zneska minimalne plače. Zdaj je dobil informacijo, da veljaven zakon ureja to področje drugače.

Veljaven zakon bistveno drugače ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oseb, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja za plačilo opravljajo določeno delo. Po prejšnjem zakonu za osebe, ki so na podlagi opravljanja dela v okviru drugega pravnega razmerja prejele plačilo, manjše od zneska minimalne plače, ni veljala obvezna vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zdaj pa obvezno zavarovanje ni več pogojeno z višino doseženega dohodka iz drugega pravnega razmerja, tako da se ta določba ni začela uporabljati že z...

DOKAZOVANJE POKOJNINSKE DOBE S PRIČAMI

Bralca A. L. s Primorskega zanima, ali še lahko uveljavlja pokojninsko dobo s pričami. Šele zdaj je dobil naslove prič, ki bi lahko potrdile njegovo zaposlitev, ki ni bila upoštevana pri upokojitvi. Navedeno zaposlitev ob upokojitvi sploh ni uveljavljal, saj ni bila vpisana v delovno knjižico niti niso obstajala nobena dokazila.

Bralec še vedno lahko uveljavlja pokojninsko dobo tudi le s pričami, če ne razpolaga z delnimi listinskimi dokazi. Postopek za ugotovitev zaposlitve se začne na pisno zahtevo bralca, v kateri poleg podatkov o sporni zaposlitvi navede še naslove vsaj dveh prič, ki bi lahko potrdili njegovo zaposlitev. Pomembno je, da bralec predlaga takšni priči, ki jima je na podlagi lastnega védenja in opažanja znana njegova zaposlitev z vsemi elementi delovnega razmerja, kot so delovni čas, plačilo za opravljeno delo, vnaprej določene delovne naloge, odgovornost za opravljeno delo, nadrejenost, pravica do dopusta … Pričama morajo biti elementi delovnega razmerja neposredno znani, zato naj bi bili zaposleni pri omenjenem delodajalcu v času, ki ga uveljavlja bralec. Če pa bralec ne more predlagati takšnih prič, naj predlaga priče, ki bodo lahko na podlagi lastnih zaznav in sklepanj verodostojno potrdile njegovo zatrjevano zaposlitev.

VDOVSKA POKOJNINA PO ZUNAJZAKONSKEM PARTNERJU

Bralka J. K. s Primorskega navaja, da je 12 let živela v zunajzakonski skupnosti z vdovcem, vendar nista imela prijavljenega skupnega stalnega prebivališča. To je bil po njenem mnenju tudi glavni razlog, da ji zavod ni priznal pravice do vdovske pokojnine. Zanima jo, kakšne možnosti ima na sodišču glede priznanja vdovske pokojnine, saj je vložila tožbo.

Vdova oziroma vdovec pridobi po smrti moža oziroma žene pravico do vdovske pokojnine, prav tako tudi zunajzakonski partner, ki je z njim živel v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Ta temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, torej mora biti tudi življenjska skupnost med partnerjema po vsebini enaka zakonski skupnosti.

PRIŠTETA DOBA NA PODLAGI OSEBNIH OKOLIŠČIN

Bralka A. P. z Dolenjskega navaja, da je bila njena hčerka kmalu po rojstvu operirana zaradi rakastega tumorja. Bolezen ji ni pustila nobenih trajnih posledic, uspešno je zaključila študij in je tudi zaposlena. Zanima jo, ali bo imela kakšne ugodnosti pri uveljavljanju pokojnine glede na prestano bolezen.

Po zakonu, veljavnim od 1. 1. 2013, se določenim kategorijam zavarovancev zaradi osebnih okoliščin k zavarovalni dobi, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani, za pridobitev in odmero pravic prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja (za eno leto dela znaša prišteta doba 3 mesece). Krog zavarovancev iz prejšnjega zakona – zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70 odstotkov, vojaški invalidi od I. do VII. skupine, civilni vojni invalidi od I. do VI.

IZGUBA VDOVSKE POKOJNINE ZARADI SKLENITVE ZAKONSKE ZVEZE

Bralka A. K. iz okolice Ljubljane navaja, da ji je bila kot invalidki I. kategorije zaradi posledic bolezni priznana invalidska pokojnina. Po moževi smrti pa je poleg invalidske pokojnine uveljavila še del vdovske pokojnine. Zanima jo, ali bi lahko zaradi predvidene sklenitve nove zakonske zveze izgubila pravico do dela vdovske pokojnine.

Zakon določa, da vdova oziroma vdovec izgubi pravico do vdovske pokojnine, če sklene novo zakonsko zvezo pred dopolnitvijo starosti, ki je določena za pridobitev pravice do predčasne pokojnine, to je pred starostjo 60 let, razen če je pravico pridobil ali obdržal zaradi popolne nezmožnosti za delo. V prehodnem obdobju od leta 2013 do leta 2018 za vdovca in za vdovo do leta 2019 se starost, pri kateri izgubi pravico do vdovske pokojnine oziroma do dela vdovske pokojnine, postopoma zvišuje po 4 mesece vsako leto. Prav tako izgubi pravico do vdovske pokojnine tudi upravičenec, ki pred to starostjo vstopi v življenjsko skupnost, ki je po zakonu v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.

PRAVICA DO SORAZMERNEGA DELA STAROSTNE POKOJNINE

Bralec M. S. iz Ljubljane navaja, da je njegova teta v Sloveniji dopolnila 1 leto 1 mesec in 29 dni pokojninske dobe, na Hrvaškem pa 32 let in 11 dni pokojninske dobe. Leta 2008 je od zavoda prejela dopis, da bo pogoje za starostno pokojnino izpolnila pri starosti 61 let, ker ima več kot 20 let pokojninske dobe. Konec leta 2014 pa je prejela odločbo, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za sorazmerni del starostne pokojnine. Zanima ga, ali je odločba pravilna, saj je že oktobra lani dopolnila 61 let starosti.

ZAVAROVANJE ZA OŽJI OBSEG PRAVIC

Bralka N. T. iz Ljubljane navaja, da je sinu začela plačevati prispevke za pokojninsko zavarovanje že v času študija. Ker sin po zaključku študija leta 2012 ni dobil zaposlitve, mu še kar naprej plačuje prispevke za prostovoljno zavarovanje. Glede na to, da je bil sin na dan 31. 12. 2012 prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, je imela možnost, da še naprej plačuje nižje prispevke za pokojninsko zavarovanje. Zanima jo, ali je sploh smiselno še naprej plačevati prispevke oziroma kakšne pravice iz pokojninskega zavarovanja bo lahko uveljavil v prihodnosti.

Pogoji za starostno pokojnino

Bralca  A. M. iz okolice Trebnjega zanima, kdaj bo  izpolnil  pogoje za starostno pokojnino. V jeseni 2012 mu je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja podjetja, nato je bil uživalec nadomestila za brezposelne vse do nove zaposlitve junija 2013. Zaposlen je bil eno leto, zdaj pa je spet brez službe in uživa denarno nadomestilo. 58 let bo dopolnil julija 2015, pokojninske dobe iz naslova zaposlitev in uživanja denarnega nadomestila pa ima že  40 let.

Varstvo pričakovanih pravic za invalide

Bralec M. Z. iz okolice Maribora piše, da mu je delovno razmerje prenehalo že leta 2009, nato je dobival denarno nadomestilo za brezposelnost, tako da ima skupne pokojninske dobe malo več kot 35 let. Poleti 2012 je bila pri njem ugotovljena invalidnost III. kategorije zaradi bolezni, tako da prejema malo manj kot 200 evrov nadomestila za invalidnost. Bralca zanima, kdaj bo izpolnil pogoje za starostno pokojnino, saj si ne predstavlja, da bi moral vse do 65. leta starosti živeti s tako skromnimi prejemki.

Izplačilo dela predčasne ali starostne pokojnine

Izplačilo dela predčasne ali starostne pokojnine Bralka D. K. iz Ljubljane navaja, da bo konec leta 2014 izpolnila pogoje za starostno pokojnino. Slišala pa je, da lahko poleg plače uživa tudi del pokojnine, če se še ne bo upokojila. Zanima jo, od kdaj ji gre ta del starostne pokojnine, saj ima namen ostati v delovnem razmerju do dopolnitve 40 let pokojninske dobe. Veljavni zakon je z namenom, da bi zavarovanci tudi po izpolnitvi pogojev za predčasno ali starostno pokojnino ostali še naprej delovno aktivni, uvedel povsem nov bonus v obliki...