Prehrana

Če v tem pomladnem času še niste pri močeh, vam zelo verjetno primanjkuje cinka. Prav tako, če opažate bele pike na nohtih, imate grobo kožo, pogoste ekceme in srbečico ali če se vam rane slabše in počasneje celijo ter izgubljate okus in vonj.

Nekatere od teh značilnosti so seveda povsem običajne, spontano se pojavijo s staranjem in so del našega življenja, ki mu pač ne uidemo. Slabše celjenje ran in pogosto zbolevanje pa sta precej očitni posledici pomanjkanja cinka v našem telesu. Cink je namreč vključen za delovanje številnih procesov v organizmu – v otroštvu za obdobje rasti, v odrasli dobi za plodnost pri moškem, skozi vse življenjsko obdobje pa za imunsko odpornost in radoživost. Znane so povezave z drugimi hranili, zato je vpliv cinka na delovanje našega organizma pravzaprav neverjeten.

Prehrana

V maščobah topni vitamini so A, D, E in K, med vodotopnimi pa vitamin C ter obsežna skupina vitaminov skupine B. V tej skupini je kar 17 vitaminov, saj je njihovo delovanje podobno, nahajajo se v podobnih ali istih živilih, včasih pa z uživanjem določenega živila dobimo skoraj celotno skupino.

Največ vitaminov skupine B je v žitih, zlasti v luščinah in ovojnicah žit, v nakaljenih semenih, oreščkih, semenih, stročnicah, fermentiranih živilih (kislem zelju in repi), vitamin B9 pa tudi v temnozeleni listnati zelenjavi. Ker se v telesu ne shranjujejo, jih je treba redno vnašati s pestro prehrano. Vitamini skupine B sodelujejo v pomembnih procesih v telesu in pripomorejo k oskrbi telesnih celic. Zato ni presenetljivo, da se njihovo pomanjkanje pogosto kaže v splošni utrujenosti, saj celice ne dobijo dovolj energije, v raztresenosti, slabši imunski odpornosti, mravljinčenju v nogah, slabokrvnosti in pri gradnji celic, na primer kožnih celic; zaradi pomanjkanja teh vitaminov je lahko moteno tudi celjenje ran. Ti simptomi so sicer lahko posledica tudi drugih zdravstvenih težav, ki so pogosto povezane s pomanjkanjem hranil.

Prehrana

Poznamo morsko, kameno, himalajsko in še kopico zeliščnih soli. Tudi solni cvet in evaporirano sol. Vsem je skupno to, da vsebujejo natrijev klorid, ki je kemijska spojina. Čeprav na videz enake so soli po sestavi različne; skupno jim je le to, da podarijo jedem slan okus.

 Sol je popolnoma vsakdanja začimba, v jed jo dodamo mimogrede. Vse dokler nanjo ne pozabimo – kruh, v katerega sem nekoč pozabila zamesiti sol, je bil komajda užiten. Sol pa ni le obvezna začimba kruha, dodajamo jo namreč v vse jedi, po malem tudi v sladke. Poleg tega s soljo v organizem vnesemo številne minerale, brez katerih mehanizmi in procesi v telesu ne potekajo. V tem smislu je najkoristnejša morska sol, v kateri poleg natrijevega klorida najdemo številne minerale v ravno pravem razmerju. Še več, morska sol je po pravilih tudi jodirana.

PREHRANA

Tokrat se bomo posvetili pripravi manj cenjenih kosov mesa, to je govejemu jeziku, repu, svinjskim parkljem, koži, vampom in vsekakor drobovini. Naš namen je, da poiščemo nekaj dobrega in koristnega za zdravje tudi v teh živilih. In zdravega ni malo. Predvsem se bomo tokrat osredotočili na kolagen.

S pestro in res raznoliko prehrano lahko zadostimo vsem potrebam telesa po hranilih. Vendar pa na žalost naš organizem z leti peša. To je povsem naraven in normalen potek življenja, kar se odraža v slabši in počasnejši presnovi, vodi pa v manjši izkoristek hranil in nato v vidno staranje. Gube, ohlapnost mišic, izpadanje las, okorni sklepi ipd. so jasen dokaz tega procesa, temu ne moremo ubežati, lahko ga le nekoliko preložimo.

Prehrana

V človekovi prehrani so vitamini izredno pomembni, saj jih telo ne more ustvariti sámo oziroma le v omejenem obsegu, pa še to ne vseh. Medtem ko so živali sposobne same ustvariti vitamine C, mikroorganizmi pa vitamin K in vitamine skupine B, človek te sreče nima. 

Vitamine uvrščamo k bistvenim sestavinam hrane, vendar niso uporabni za gradnjo telesa niti kot neposredni dajalci energije, pač pa sta njihovi bistveni nalogi sprožanje in sodelovanje pri kemičnih reakcijah. Sodelujejo namreč v številnih procesih v telesu kot sestavina encimov in koencimov, so ključni za delovanje mišic, tudi srčne, vsekakor za prenos snovi, delujejo celo kot antioksidanti. Brez vitaminov procesi ne stečejo ali le okrnjeno. Njihova kemična struktura ni enotna, lahko pa jih povežemo v skupine po topnosti v vodi oziroma maščobah, kar je najbolj običajna razvrstitev. Vodotopnih vitaminov je več, presnova le-teh je hitra. Prodrejo v vse celice različnih veznih tkiv ter se mešajo s tekočinami v vmesnih tkivih in tudi znotraj celic. Seveda je tudi izločanje hitro; poteka skozi dve bistveni človekovi izločili: kožo in ledvice. Presežek vodotopnih vitaminov, na primer vitamina C in večine vitaminov skupine B, preprosto izločimo s sečem.

PREHRANA

Da smo ob pomanjkanju železa utrujeni in pogosto zbolimo in je zaradi pomanjkanja vitamina C vse omenjeno še posebej izrazito, smo že spoznali. Tokrat se pogovorimo o magneziju – če nam ga primanjkuje, je to možen znak za tresavico in drhtenje.

Minerali delujejo v telesu v sorazmerni povezanosti, presežek enega se hitro pokaže v pomanjkanju drugega, seveda pa se še hitreje pokaže niz pomanjkanj, ko katerega minerala primanjkuje zaradi slabe prehrane. To je zelo hitro prav pri magneziju. Sodeluje namreč pri več kot 300 encimskih reakcijah v telesu, posledično je njegov vpliv – pomanjkanje ali presežek – množičen in izjemno velik.

Prehrana 

Če smo prejšnji mesec razmišljali o pomanjkanju železa, zaradi katerega smo lahek plen mikrobov in pogosto pretirano utrujeni, je naravno in povsem razumljivo, da tokrat misli usmerimo na vitamin C. Ta je ključen, da s hrano zaužit mineral železo sploh izkoristimo. Ali lažje, bolje, zanesljivejše.

Vitamine uvrščamo k bistvenim sestavinam hrane, vendar niso uporabni za gradnjo telesa niti kot neposredni dajalci energije. So sestavina encimov in koencimov, ključni so za delovanje mišic, tudi srčne, za prenos snovi, delujejo celo kot antioksidanti. Vitamin C je že tak primer – ob pomanjkanju ni lepe kože, ni energije ter dobrega razpoloženja. Ne gre vseh zdravstvenih stanj pripisati le pomanjkanju vitaminov, človekov organizem je pač zapleten, a velikokrat je pomanjkanje vitaminov poglaviten vzrok. Vitamina C človek ne more ustvariti, medtem ko živali to sposobnost imajo.

PREHRANA

Vsak letni čas nam natrosi raznolik nabor pridelkov, vsak teden skorajda nekaj drugega. Če jih enostavno povežemo še z živili iz shrambe, dobimo jedi skoraj brez števila in z njimi vse to, kar naš organizem potrebuje.

Vedno in povsod zagovarjam pestrost in sezonskost. Ni treba posegati po eksotiki, doma imamo mnogo res odličnih živil, da z njimi zadostimo potrebam po hranilih vsak dan. Čeprav … V prihodnjih mesecih se bom osredotočila na razna hranila, predvsem minerale in vitamine, ki nam jih morda kljub vsemu še primanjkuje.

PREHRANA

Ob koncu poletja se posladkajmo s sadnimi sladicami. To je vendar čas sadja, vrtovi so polni sladkih vonjav, ki kar kličejo po tem, da bi si jih privoščili še kako drugače, kot le ugriznili vanje. Uporabite tisto sadje, ki ga imate na voljo, prav v vsaki sladici je namreč možnost zamenjav.

Sadna pita z beljakovo kapo 

Potrebujemo za testo:

250 g moke, žličko pecilnega praška
120 g sladkorja, 3 rumenjake
120 g razmehčanega masla, mleko po potrebi
Za oblogo: ribez (ali drugo jagodičje, slive, breskve …), 200 g sladkorja in še 2 žlici za posip sadja, 3 beljake

PREHRANA

Ko se poletje zares začne in nas prijetno topli popoldnevi in večeri zvabijo v prijeten hlad dreves pod lučke in vetrič, je čas za krasna druženja. Vonj borovcev, limon, mete in sivke polni naše nosnice, tem pa sami dodamo še vonj po česnu, baziliki, ribah.

Ni treba prav daleč, poletje je sijajno oživiti na tak način tudi na domačem vrtu. Lahke večerje, solate in seveda prigrizki so odlični, ko želimo biti družabni. Tudi sladic na druženju ne bomo preskočili. Ste torej za en imeniten tiramisu? Klasičen in vedno izvrsten, pripravimo ga brez pečice in dan vnaprej, da se dodobra ohladi. Naj vam te ideje pomagajo pri pripravi imenitnih poletnih pogostitev.