PREHRANA

Tokrat se bomo posvetili pripravi manj cenjenih kosov mesa, to je govejemu jeziku, repu, svinjskim parkljem, koži, vampom in vsekakor drobovini. Naš namen je, da poiščemo nekaj dobrega in koristnega za zdravje tudi v teh živilih. In zdravega ni malo. Predvsem se bomo tokrat osredotočili na kolagen.

S pestro in res raznoliko prehrano lahko zadostimo vsem potrebam telesa po hranilih. Vendar pa na žalost naš organizem z leti peša. To je povsem naraven in normalen potek življenja, kar se odraža v slabši in počasnejši presnovi, vodi pa v manjši izkoristek hranil in nato v vidno staranje. Gube, ohlapnost mišic, izpadanje las, okorni sklepi ipd. so jasen dokaz tega procesa, temu ne moremo ubežati, lahko ga le nekoliko preložimo.

Prehrana

V človekovi prehrani so vitamini izredno pomembni, saj jih telo ne more ustvariti sámo oziroma le v omejenem obsegu, pa še to ne vseh. Medtem ko so živali sposobne same ustvariti vitamine C, mikroorganizmi pa vitamin K in vitamine skupine B, človek te sreče nima. 

Vitamine uvrščamo k bistvenim sestavinam hrane, vendar niso uporabni za gradnjo telesa niti kot neposredni dajalci energije, pač pa sta njihovi bistveni nalogi sprožanje in sodelovanje pri kemičnih reakcijah. Sodelujejo namreč v številnih procesih v telesu kot sestavina encimov in koencimov, so ključni za delovanje mišic, tudi srčne, vsekakor za prenos snovi, delujejo celo kot antioksidanti. Brez vitaminov procesi ne stečejo ali le okrnjeno. Njihova kemična struktura ni enotna, lahko pa jih povežemo v skupine po topnosti v vodi oziroma maščobah, kar je najbolj običajna razvrstitev. Vodotopnih vitaminov je več, presnova le-teh je hitra. Prodrejo v vse celice različnih veznih tkiv ter se mešajo s tekočinami v vmesnih tkivih in tudi znotraj celic. Seveda je tudi izločanje hitro; poteka skozi dve bistveni človekovi izločili: kožo in ledvice. Presežek vodotopnih vitaminov, na primer vitamina C in večine vitaminov skupine B, preprosto izločimo s sečem.

PREHRANA

Da smo ob pomanjkanju železa utrujeni in pogosto zbolimo in je zaradi pomanjkanja vitamina C vse omenjeno še posebej izrazito, smo že spoznali. Tokrat se pogovorimo o magneziju – če nam ga primanjkuje, je to možen znak za tresavico in drhtenje.

Minerali delujejo v telesu v sorazmerni povezanosti, presežek enega se hitro pokaže v pomanjkanju drugega, seveda pa se še hitreje pokaže niz pomanjkanj, ko katerega minerala primanjkuje zaradi slabe prehrane. To je zelo hitro prav pri magneziju. Sodeluje namreč pri več kot 300 encimskih reakcijah v telesu, posledično je njegov vpliv – pomanjkanje ali presežek – množičen in izjemno velik.

Prehrana 

Če smo prejšnji mesec razmišljali o pomanjkanju železa, zaradi katerega smo lahek plen mikrobov in pogosto pretirano utrujeni, je naravno in povsem razumljivo, da tokrat misli usmerimo na vitamin C. Ta je ključen, da s hrano zaužit mineral železo sploh izkoristimo. Ali lažje, bolje, zanesljivejše.

Vitamine uvrščamo k bistvenim sestavinam hrane, vendar niso uporabni za gradnjo telesa niti kot neposredni dajalci energije. So sestavina encimov in koencimov, ključni so za delovanje mišic, tudi srčne, za prenos snovi, delujejo celo kot antioksidanti. Vitamin C je že tak primer – ob pomanjkanju ni lepe kože, ni energije ter dobrega razpoloženja. Ne gre vseh zdravstvenih stanj pripisati le pomanjkanju vitaminov, človekov organizem je pač zapleten, a velikokrat je pomanjkanje vitaminov poglaviten vzrok. Vitamina C človek ne more ustvariti, medtem ko živali to sposobnost imajo.

PREHRANA

Vsak letni čas nam natrosi raznolik nabor pridelkov, vsak teden skorajda nekaj drugega. Če jih enostavno povežemo še z živili iz shrambe, dobimo jedi skoraj brez števila in z njimi vse to, kar naš organizem potrebuje.

Vedno in povsod zagovarjam pestrost in sezonskost. Ni treba posegati po eksotiki, doma imamo mnogo res odličnih živil, da z njimi zadostimo potrebam po hranilih vsak dan. Čeprav … V prihodnjih mesecih se bom osredotočila na razna hranila, predvsem minerale in vitamine, ki nam jih morda kljub vsemu še primanjkuje.

PREHRANA

Ob koncu poletja se posladkajmo s sadnimi sladicami. To je vendar čas sadja, vrtovi so polni sladkih vonjav, ki kar kličejo po tem, da bi si jih privoščili še kako drugače, kot le ugriznili vanje. Uporabite tisto sadje, ki ga imate na voljo, prav v vsaki sladici je namreč možnost zamenjav.

Sadna pita z beljakovo kapo 

Potrebujemo za testo:

250 g moke, žličko pecilnega praška
120 g sladkorja, 3 rumenjake
120 g razmehčanega masla, mleko po potrebi
Za oblogo: ribez (ali drugo jagodičje, slive, breskve …), 200 g sladkorja in še 2 žlici za posip sadja, 3 beljake

PREHRANA

Ko se poletje zares začne in nas prijetno topli popoldnevi in večeri zvabijo v prijeten hlad dreves pod lučke in vetrič, je čas za krasna druženja. Vonj borovcev, limon, mete in sivke polni naše nosnice, tem pa sami dodamo še vonj po česnu, baziliki, ribah.

Ni treba prav daleč, poletje je sijajno oživiti na tak način tudi na domačem vrtu. Lahke večerje, solate in seveda prigrizki so odlični, ko želimo biti družabni. Tudi sladic na druženju ne bomo preskočili. Ste torej za en imeniten tiramisu? Klasičen in vedno izvrsten, pripravimo ga brez pečice in dan vnaprej, da se dodobra ohladi. Naj vam te ideje pomagajo pri pripravi imenitnih poletnih pogostitev.

PREHRANA

Potovanja so zame imenitna priložnost, da pokusim kulinariko krajev, ki jih obiščem. Letos sem se za prvomajske praznike podala v Budimpešto, da preizkusim svoje brbončice pri okušanju znamenitega golaža in se posladkam z njihovimi očarljivimi tortami. Preizkusite jih še vi.

GOLAŽ
Potrebujemo:
1 kg govedine (priporočam goveji bočnik)
0,5 do 1 kg čebule
približno 5 žlic olja za praženje čebule
brinove jagode, lovor, majaron, sol, poper, sladko papriko, čili po okusu, rožmarin
vsaj kozarec rdečega vina ali malo manj kisa
po želji dodamo nariban korenček in peteršiljevo korenino

PREHRANA

V mesecu maju se nepreklicno začenja sezona piknikov, in to je krasna priložnost, da smo ustvarjalni tudi v pripravi solat. Naj vas moje ideje navdihnejo za sijajne osvežilne jedi. 

Krompirjeva solata z rdečo peso in majonezo
Potrebujemo: 800 g krompirja za solato, 4 trdo kuhana jajca, šopek redkvic, 4 večje kisle kumarice, 2 kuhani rdeči pesi,
za preliv: šopek kopra, 3 filete inčunov ali nekaj filejev sardin iz pločevinke, 4 žlice majoneze, 4 žlice jogurta, sol, poper.

PREHRANA

Takole se dogovorimo: enkrat na teden naj bodo na jedilniku ribe, vsaj v postnem času. In da se jih ne bi prehitro naveličali, vam ponujam dva načina priprave. Za nameček pa še recept z lignji, da bo mera polna. Vsi recepti so prilagojeni pripravi štirih do šestih obrokov.

Postrv iz pečice z zelenjavo

Potrebujemo:

3 do 4 cele postrvi
sol, poper, glavico česna
malo olja za peko
pol do enega kozarca belega vina
sezonsko korenasto zelenjavo (korenje, kolerabo, zeleno), cvetačo, koromač, bučo …
šopek timijana (ali suh timijan)