Nizanje športnih in družinskih uspehov
Iz roda v rod
Z zadnjega evropskega prvenstva veteranov v atletiki sta se skakalca v višino 75-letni Dušan Prezelj in njegova tri leta mlajša žena Stanka vrnila vsak s svojo zlato medaljo. Dušan je štirinajst dni prej v Zagrebu s 153 centimetri izboljšal svetovni rekord pri veteranih v kategoriji starejših od 75 let za centimeter, Stanka pa je skočila 129 centimetrov v kategoriji veterank, starejših od 70 let, in dosegla slovenski in balkanski rekord.
Tudi njuni trije otroci so bili odlični atleti; njihov trener je bil kar oče, in to ob redni službi. Zato bi v hiši Prezljevih v Kranju pričakovali razstavo medalj, pa so nas obkrožale same umetnine – od slik do skulptur.
Gostilno vodi že šesti rod žensk
Iz roda v rod
Gostilna pri Kuklju v Velikih Laščah je ena najstarejših še delujočih slovenskih gostiln. Omenjena je bila že leta 1778, po domače pa so ji rekli Pri Žlindrovih. Leta 1790 pa je že imenovala Gostilna pri Kuklju. Bila je v sklopu velike kmetije in pekarije, vodil pa jo je Jakob Srpan. Ker ni imel potomcev, je gostilno podaril nečakinji Lojzki Mihelčič in vse od takrat jo vodijo ženske.
Margareta, naša sogovornica, je že šesti rod žensk: »Še danes goste postrežemo s telerflajšem, govedino iz juhe v obliki mesnega zavitka, čez katerega prelijemo juho. Pa tudi z ajmohti oziroma obarami, pisanim kruhom, raznimi vrstami štrukljev, še zlasti so znani gluhi štruklji. In še bi lahko naštevala jedi po receptih moje prababice Lojzke, ki pa so seveda prilagojeni sodobnemu času.«
Vse v dobro sladkornih bolnikov
Spoznajmo jih
Ko omenimo Darjo Lovšin, marsikdo vzklikne: »O, njo pa poznam!« Glede na to, da je v Sloveniji okoli 200 tisoč diabetikov, je to kar razumljivo, saj je ustanoviteljica in dolgoletna direktorica zavoda Diabetes. Že od leta 1995 se posveča sladkorni bolezni, v tem času pa je število diabetikov v svetu nenehno naraščalo do današnje pol milijarde bolnikov.
V Evropi in Sloveniji se je naraščanje sicer nekoliko umirilo. Lahko rečemo, da tudi zato, ker je v reviji Dita, ki jo je urejala vrsto let, ozaveščala diabetike in njihove svojce o zdravem načinu življenja, skrbela za dragocene informacije in spremljala novosti na področju zdravljenja in preprečevanja diabetesa. Njene kuharske knjige so za obvladovanje diabetesa dragoceno vodilo. Leta 2007 je v Velikem kuharskem vodniku za diabetike prva pri nas združila kuharsko veščino s strokovnim znanjem o vplivu hrane na krvni sladkor.
-
Iz roda v rod
Tehnika je samostalnik ženskega spola, pa vendar so ženske v tehniki še vedno redkost. Med svetlimi izjemami je zdaj že upokojena dipl. inž. strojništva Alenka Knez iz Trbovelj. Ko govori o svojem poklicu in delu, ki ga opravlja v svoji inovativni šoli, se obrača nazaj, na ženske iz njene in naše preteklosti, ki se niso imele možnosti šolati in razvijati svojih sposobnosti.
Stara mama Pepca, rojena leta 1902, je bila Alenkin steber in vzor. Čeprav je bila samo gospodinja, so njene sposobnosti, želje in sanje presegale vlogo, ki jo je ženskam dodelilo tisto zgodovinsko obdobje: »Bila je izjemno pametna, pridna, poštena ter skrbna žena mojemu staremu atu, ki je bil mašinist v rudniku Trbovlje.« Alenki še danes odzvanjajo njene besede in nasveti, na primer: »Dobro glej, kako nekdo nekaj dela, da boš potem to znala narediti sama.« Ko je vnukinji kaj naročala, je na koncu dodala, naj to še enkrat ponovi. »Zdaj se zavedam, kako pomembna je bila ta njena doslednost, saj lahko otrok zaradi ljubega miru reče ja, pa morda niti ni razumel povedanega ...«
Varuhi zakladov slovenske narodopisne dediščine
Iz roda v rod
Slovenci imamo bogato dediščino ornamentike tako v stavbarstvu kot v uporabni umetnosti. Če so bile hiške naših prednikov še tako skromne, so bile bogate z ornamenti na stavbnem ali sobnem pohištvu. S svojimi »sanjami« oziroma različnimi motivi so poslikali lesene skrinje, okrasili stene, posodo, prtičke itd. To, kar je pobožalo dušo in prižgalo iskrico ustvarjalnosti naših prednikov, je proučeval, zbral in uredil Jože Karlovšek, njegovi potomci, še zlasti vnukinja Katarina, pa skrbijo, da slovenska ornamentika živi, se razvija in nadgrajuje.
Tapkanje – tako enostavno, pa tako učinkovito
Zdravje
EFT (emotional freedom technique) ali tapkanje je metoda čustvenega osvobajanja in posledično tudi zdravljenja, pri kateri gre za neke vrste psihološko oziroma čustveno akupresuro. Po mnenju njenega ustanovitelja Garyja Craiga naj bi s tapkanjem ustvarjali ravnovesje v energijskem sistemu.
O tej metodi smo se pogovarjali z dolgoletno terapevtko Asjo Dominko, biokemičarko z magisterijem iz temeljnih medicinskih znanosti, ki se že 12 let intenzivno posveča tapkanju. Pravi, da s tapkanjem nevtraliziramo moč negativnih čustev, slabih misli, zmanjšujemo stiske, premagujemo fizično bolečino, razrešujemo travmatične spomine ... Na vprašanje, kako je to mogoče, dobimo obsežno pojasnilo: »Znanstveniki z dr. Churchem na čelu so dokazali, da ima metoda tapkanja pozitiven učinek na nivo stresnega hormona kortizola. Učinkovita je predvsem zato, ker doseže amigdalo, to je za mandelj velik del v srednjih možganih, ki sproža stresni odgovor telesa. S tapkanjem po akupunkturnih točkah človek pošilja signale neposredno v ta center, brez posredovanja sprednjih režnjev možganov, ki so odgovorni za miselne procese. Zato s tehniko EFT dosežemo sprostitev stresa na fiziološkem in čustvenem nivoju.«
-
Iz roda v rod
Igralec Peter Ternovšek, oče igralca Aljoše in ljubeči mož žene Jelke, je dobitnik Borštnikovega prstana. Pravi, da je imel najlepši, pa vendar težak poklic, ki zahteva celega človeka. »Oder razkrije marsikaj, tudi ali predvsem bahavost, napuh, kar je najhujše ... Gledalci čutimo, kdaj je igralec iskren, in samo iskrenost nas lahko prepriča in obogati.«
Že kot otrok je našel oder na »koln kišti« in zabaval domače. Oče, ki je izhajal iz Koroške, je bil učitelj glasbe, vodil je več pevskih zborov in je bil družaben človek. A do Petra je bil strožji kot do drugih učencev. Ta takrat še ni mogel razumeti, da drugače ni smel delovati, zato ga je očetova strogost v šoli tako prizadela, da si je obljubil: »Nikoli ne bom učitelj!« Toda zarečenega kruha se največ poje in Peter je postal učitelj ... Njegovi spomini na otroštvo pa so »pozlačeni« z mamino milino in toplino. Prišla je iz Primorske, še vedno ji reče mamica. Bila je negovalka v bolnici, po rojstvu četrtega otroka pa je ostala doma in skrbela, da jim je bilo lepo.
Čista vest – v osebnem in profesionalnem življenju
Iz roda v rod
Dr. Mario Fafangel se je v času covida-19 kot prvi epidemiolog v državi »boril« za upoštevanje stroke. Zaradi jasnih in kritičnih stališč si je zato prislužil tudi kakšno zamero v krogih, ki so upravljali epidemijo, na drugi strani pa tudi zaupanje državljanov, ki so ga nagradili z glasovanjem za Delovo osebnost leta 2020.
Epidemiologiji, ki je zelo eksaktna, skoraj statistična veja medicine, je s svojo kreativnostjo in odprtim značajem dodal globino, širino in tudi šarm. Polega poguma in odločnosti ostati zvest sebi in stroki ga odlikujejo tudi vizija, svetovljanstvo, odkritosrčnost ... Kar nekaj teh lastnosti je podedoval od svojih prednikov, tudi od deda Maria Fafangela, ki je kot jadralec sodeloval na olimpijadi.
-
Iz roda v rod
Po Župančičevem verzu ' v bližini zadnjih gnezd in prvih zvezd' se glasi naslov prve knjige Vikija Grošlja, vrhunskega alpinista, športnega pedagoga, gorskega reševalca in tudi pisatelja. Pravkar je izšla že njegova 19. knjiga z naslovom Mojih 33 odprav. S knjigami in predavanji prenaša na naslednje generacije razumevanje in pomen umetnosti čistega alpinizma, neokrnjene narave in človečnosti. In nič – še najmanj pa umetna inteligenca – tega ne more nadomestiti.
Radost, pogum in velikopoteznost
Iz roda v rod
Pogovor z Barbo Štemberger Zupan in njenim možem Nikom Zupanom iz Vogelj v občini Šenčur je segel od zanimivih zgodb prednikov pa vse do njune predanosti umetniški keramiki. Navdih in moč za svoje delo dobivata tudi iz preteklosti, kjer ima prav posebno mesto Barbin stari ata Franc Golc. »Nam, vnukom, je pustil pečat radosti do življenja, ki se prenaša tudi na pravnuke. Kljub težkim preizkušnjam je v sebi zadržal otroško dušo.«
Franc Golc je bil nagajiv in hkrati odgovoren človek. Napisal je knjigo spominov njihove rodbine, ob ponatisu jo je Barba opremila še s slikami in dokumenti in tudi s pretresljivim nemškim poročilom, da bosta dve od štirih Golčevih hčera odpeljani v koncentracijsko taborišče. Poročilo se konča s stavkom: »Ostali člani pa so bili danes iz Veldesa odstranjeni. Vsa družinska sreča je s tem uničena.«