Iz roda v rod

V Žabji vasi je bilo nekoč 14 kmetij, ko pa se je začelo Novo mesto intenzivno širiti, so usihale kar po vrsti. Ostala je le še kmetija Kastelic. Kot amfiteater je narava oblikovala veliko travnato kotanjo, ki je varen rezervat za pašo njihovih krav.

Zanimalo me je, kako jim je uspelo, da so se ohranili tako rekoč sredi mesta. »Ko so sovaščani opuščali kmetovanje, sem želel to dejavnost ohraniti, zato sem moral marsikaj posodobiti, toda na občini nisem dobil dovoljenja za obnovo in delno širitev. To je bilo leta 1980. Razmišljal sem o selitvi, se umakniti v vas, v kateri je bilo več kmetij. Toda vaščani so začeli zbirati podpise proti postavitvi našega gospodarskega poslopja, čeprav je bilo načrtovano 300 metrov od zadnje kmetije ... Glede na nastalo situacijo mi je nato novomeška občina dovolila obnovo hiše in postavitev gospodarskega poslopja na obstoječi lokaciji in tako smo ostali v mestu,« razlaga 79-letni Martin Kastelic.

Iz roda v rod  

Tri sestre so zelo povezane, gotovo pa javnost najbolj pozna Mileno. V več kot štirih desetletjih umetniškega dela je ustvarila nepozabne like – od Mete v Cvetju v jeseni do gospe Josipine v dramatiziranem romanu Draga Jančarja To noč sem jo videl. Igrala je v bivši Jugoslaviji in tudi v Nemčiji, Franciji ter povsod prejemala najžlahtnejša priznanja in nagrade (med drugim veliko priznanje za igralske dosežke, ki ga je prevzela na pariški univerzi Sorbona iz rok predsedstva filmskega festivala SEE). Poleg najvišjih stanovskih ima tudi veliko družbenih priznanj.

KULTURA 

Ideja Vida Valiča, da upokojene zvezdnike naše humoristične scene Vinka Šimeka, Borisa Kobala, Francija Keka in Boštjana Megliča - Peško poveže v predstavi Penziči, je bila zmagovita. Občinstvu je prinesla 100 minut sprostitve in smeha, njim pa potrditev, da še vedno sijejo z vso močjo.

Mojstri humorja dobro vedo, da je smeh pol zdravja, smeh na svoj račun pa je tudi osvobajajoč, zato znajo in zmorejo na lahkoten način podati tudi travmatične vsebine in nasmejati gledalce v dvoranah v večjih in manjših krajih. Ko se smejemo njim, se smejemo tudi sami sebi. Penziči vsak v svojem narečju pripovedujejo svojo zgodbo, povezano z leti, spomini in staranjem. Dvajset minut je vsak sam na sceni, za krono predstave pa nastopajo še 20 minut skupaj in takrat streljajo po penzionistično na vse strani, da se kar iskri.   

IZ RODA V ROD

»Ste filozof, kulturni antropolog in etnolog z magisterijem razvojnih in humanitarnih študijev v Cambridgeu; zlahka bi dobili katero koli službo ...« je v televizijskem pogovoru s 34-letnim Nickom Vovkom dejal voditelj. Nick pa je odgovoril: »Ampak delo na področju humanitarnosti ima zame pravi smisel ...«

Razmišljanje, ki je v današnjem svetu, ki ga poganjata denar in celo pohlep, zelo redko. Pod okriljem Danskega sveta za begunce je bil v Ukrajini, zdaj je že drugič v Gazi. Izkušnje iz obeh držav so pretresljive, toda nič se ne more primerjati z Gazo, pravi. »To je neopisljivo trpljenje, razčlovečenje, ki ga povzroča ena najbolj opremljenih vojsk na svetu, ob tem pa si je za orožje izbrala tudi lakoto.« Zanimalo nas je, kdo je Nick Vovk, katerega vzornika sta Tomo Križnar in Pedro Opeka, in ob kakšnih vrednotah je odraščal, in tako smo prišli do njegove mame Mojce Primožič.

AKTUALNO 

V dislocirani enoti Doma starejših občanov Metlika, namenjeni stanovalcem z demenco, so pred kratkim dobili novo terapevtsko pridobitev – avtobus, ki omogoča virtualno vožnjo.

Za začetek so se peljali na morje. Navdušenje med stanovalci, ki so tako rekoč iz vse Slovenije, je veliko in vsak se je spomnil kakšne zgodbe z nekdanjih potovanj na obalo. »V prihodnje bomo v bližini postavili še nekaj klopic in zasadili drevesa ter kot na pravi avtobusni postaji postavili table z imeni krajev, od koder prihajajo naši stanovalci,« razlaga direktorica Ivica Lozar. Ideja, ki je bila presenetljivo hitro uresničena, je bila njena.

Spoznajte jih

Za Silvo Košnjek iz Kamnika bi lahko rekli, da je socialna delavka z veliko začetnico. Kot vse poklicno življenje ima tudi po upokojitvi odprte oči in ušesa za potrebe ljudi, še zlasti starejših.

Njena poklicna pot je bila zelo pestra. Opravljala je različna dela s področja sociale, ki sežejo vse od operative prek vodstvenih funkcij do resornega ministrstva. In tudi po upokojitvi pred dvema letoma s svojimi bogatimi izkušnjami pripomore še zlasti na področju dela s starejšimi osebami, med katerimi je preživela velik del svoje kariere. »Gerontologija je področje, ki zahteva veliko senzibilnosti, razumevanja, potrpljenja in hkrati tudi veliko daje – predvsem v smislu spoznanj dragocenosti življenja, ki je kljub tegobam, ki spremljajo starost, lahko tudi v poznih letih polno in zadovoljno. Seveda če je le star človek obdan z ljudmi, ki ga razumejo, mu pridejo naproti, mu pokažejo, da jim je mar zanj in za njegovo kakovost življenja.«

Iz roda v rod

V vasi Lobček, ki je privzdignjena nad grosupeljsko dolino, smo obiskali družino Vehovec in se pogovarjali z gospo Valentino, ki jo vsi kličejo Valči, in njenim možem Milanom. Oba imata več konjičkov in zanimanj, pa tudi obveznosti. A 80-letna gospa ima še dve posebnosti: verjame v sporočila od zgoraj in predana je skokom na smučeh.

 Valči Vehovec je predsednica Kulturnega društva Lastovke ter pevskega zbora z enakim imenom, aktivna je v društvu upokojencev, bila je predsednica KS Mlačevo, območnega odbora Društva izgnancev in stranke DeSUS, poleg skokov na smučeh jo zanima še astronomija. K sreči jo njen mož pri vseh teh obveznostih podpira, manj razume le ženino ljubezen do rož, ki ji tako uspevajo, da je sredi dnevne sobe že prava džungla.

NAŠ POGOVOR

O morju, iskanju univerzalne ljubezni, pomorskem pravu in politiki, katere del je bil nekoč, pa o žlahtnih ljudeh, ki mu poleg družine veliko pomenijo, in o njegovih knjigah, še zlasti o Svetilniku in Potopu, sva se pogovarjala s prof. dr. dr. h. c. Markom Pavliho, mednarodno priznanim pravnikom, profesorjem na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani in dobitnikom številnih priznanj doma in v tujini. Kljub zavidljivim dosežkom – ali pa prav zato – se je v svoji karieri srečeval tudi s padci in pobiranji. Izdal je blizu 50 strokovnih in esejističnih knjig, vse bolj pa se posveča pisanju leposlovja. Na podlagisvojih izkušenj želi odpirati nove poglede v boljšo družbo in srečnejši svet.

IZ RODA V ROD

Družina Santin je vedno živela ob tej ali oni meji, saj so med njimi Slovenci, Italijani, Hercegovci in Bavarci. Majda Santin Bažec z družino živi v vasi Pobegi pri Kopru. Več kot 30 let je bila zaposlena na Radiu Capodistria, v tretjem življenjskem obdobju pa pomaga pri realizaciji oddaj slovenskega programa na italijanskem nacionalnem radiu Trst A. Je italijanskega porekla, po duši in srcu pa Slovenka.

Njen oče Mario Santin je bil rojen v Hrvatinih, kamor so se preselili iz Furlanije. »Njegov oče je bil po poklicu kamnosek, in ker so imeli tudi nekaj zemlje, se je sin naučil trdega dela, preden se je šel učit za strojnika v tržaško ladjedelnico. Takrat se je že bohotil fašizem; veliko pripadnikov je bilo tudi v Korošcih (Santa Barbara), Čamporah (Ciampore) in Miljah (Muggia). Hkrati pa se je v teh krajih tako med Italijani kot med Slovenci krepil tudi upor proti fašizmu in moj oče je bil med njimi,« pripoveduje Majda.

AKTUALNO

Žene priseljencev se v novem okolju težko znajdejo, zato se pretežno družijo le med seboj, v svojem jezikovnem mehurčku pa ostajajo izolirane in finančno odvisne. Proti socialni izključenosti se lahko borijo z učenjem slovenščine, proti finančni odvisnosti pa z zaposlitvijo. K opolnomočenju žensk pomaga evropski projekt socialne aktivacije, ki ga razvijajo tudi v Novem mestu.

Projekt, ki je v Sloveniji stekel septembra lani, sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada plus. Njegov namen je aktivirati dolgotrajno brezposelne in prejemnike denarne socialne pomoči, cilj pa s kakovostnimi projekti in na celovit način prispevati k reševanju problemov socialne izključenosti in tveganja revščine ter izboljšanja zaposljivosti udeležencev. Projekt je zanimiv tudi za delodajalce, saj so kriti stroški usposabljanja, po izteku le-tega pa dobijo preverjen kader, ki že pozna...