-
Iz roda v rod
Mandarine na drevesih okoli hiše Ivančićevih v Portorožu so kot sončki sijale v sivem decembrskem dnevu, v dnevni sobi s pogledom na morje pa so nas greli lončena peč, dobra kava in prijazen pogovor s Slavkom in njegovo »dobro vilo«, ženo Ireno. »Vse v mojem življenju, moji karieri, moji osebni rasti in naši družini je povezano z njo. Zelo sem hvaležen za to, da jo imam,« je dejal Slavko in jo objel.
Njuna ljubezenska zgodba se je začela pred dobrimi 42 leti, ko je Slavko Ivančić z ansamblom Dani gostoval v novem hotelskem naselju Bernardin. Na ples je tja hodila tudi Irena, mlada učiteljica razrednega pouka, toda Slavko, ki je pel in igral, je takrat v gneči ni mogel videti. Jo je pa zagledal, ko je na obali »pod prvim obokom« sedela v rdečih kavbojkah, ki so bile takrat tudi za bolj ekstravagantno Obalo nekaj posebnega, in se v trenutku zaljubil vanjo. Tako zelo in tako usodno, da se po končanem nastopu v Portorožu ni mogel vrniti domov v Crikvenico z drugimi člani ansambla, ampak je mami sporočil, da bo prišel malo kasneje, in to skupaj s svojim dekletom. In tako kot se je Slavko v hipu zaljubil v Ireno, sta jo takoj vzljubila tudi njegova mama in oče.
Ohranjanje spomina na dušo Šoštanja
Kumrovi so že nekaj rodov znani kot izjemni zidarski mojstri, ki so v Šaleški dolini in širše pustili velik pečat, saj so poleg gradbenih veščin obvladali še kamnoseštvo, restavratorstvo in celo kiparjenje. O tem smo se pogovarjali z Milojkom Kumrom in njegovo hčerko Matejo, inženirko in magistrico arhitekture, ki je vse to znanje še nadgradila in oplemenitila. Spoznavali smo njihovo zanimivo rodbino, hkrati pa spoznali Šoštanj in njegovo bogato zgodovino.
Kumrovi so bili ugledni in močni gradbeniki. Milojko Kumer nam razlaga, kako je njegov praded Mihael poleti zidal, pozimi pa je polnil svojo zbiralnico ledu. Led je prodajal tudi v tujino in tako solidno preživljal svojo družino. Imel je dva sinova Martina in Marka. Marko je odšel po srečo v Ameriko, ki ga ni navdušila. Spoznal je, da ima Ameriko doma ob delavnem in sposobnem očetu in bratu. Martin, Milojkov ded, je za svojo družino v Šoštanju zgradil razkošno domovanje, saj je imel šest hčera in dva sinova.
Staranje s pozitivnim predznakom
NAŠ POGOVOR
Mag. Miran Možina je doktor medicine, psihiater in psihoterapevt, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja, urednik Slovenske revije za psihoterapijo Kairos, predavatelj in supervizor, pisec številnih strokovnih člankov in knjig. Veliko let je vodil tudi psihiatrično ambulanto v domovih za starejše. V intervjuju nam odpira pozitiven pogled na starost, ki nas lahko vodi k modrosti.
V filmu Zajtrk pri Tiffanyju je Audrey Hepburn izjavila nekaj, kar danes zveni skoraj nemogoče: »Komaj čakam, da bom stara in bom lahko nosila bisere …« Kdaj in zakaj se je izgubila biserna lepota starosti in so zrela leta še zlasti v razvitem svetu dobila negativen prizvok starizma?
Karničarjevi so zliti z Jezerskim
Omemba Jezerskega je povezana z legendarnim Andrejem Karničarjem, dolgoletnim oskrbnikom Češke koče. Ko sta se z Anico leta 1952 poročila, si verjetno nista mislila, da bo njuna družina tako pomembno zaznamovala Slovenijo. Vseh njunih pet otrok je uspešno zastavilo svojo življenjsko pot in vsi so ostali na Jezerskem, prav tako tudi njihovi potomci.
Po domače so Andrejevi družini rekli pri Šuštarjevih, za čevljarja se je izučil njegov oče, prav tako tudi Andrej, ki pa je imel še mnogo drugih talentov in interesov. Bil je družbeno angažiran, saj je na Jezerskem organiziral športno in planinsko društvo ter gorsko reševalno službo. Glede na to, da so bili ti kraji zaradi slabe cestne povezave s Kranjem precej »pozabljeni«, so bila društva za Jezersko velikega pomena.
Na vidiku novo zdravilo za demenco
Novica o lekanemabu, novem zdravilu proti demenci, ki postaja epidemična bolezen današnjega časa, je hitro obšla svet in razveselila bolnike in njihove svojce. To je po 19 letih dragocen korak na poti k zdravljenju alzheimerjeve demence.
Kaj prinaša to zdravilo, smo povprašali enega vodilnih nevrologov prof. dr. Zvezdana Pirtoška z Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter prof. dr. Stanislava Gobca s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja z razvojem novih učinkovin. Glede na to, da so pri tistih bolnikih, ki so v kliničnih raziskavah prejemali novo zdravilo, ugotovili, da so se njihove kognitivne sposobnosti nekoliko izboljšale, oba sogovornika upata, da bo le-to učinkovito predvsem za bolnike z zgodnjo fazo bolezni.
Ko "glas tišine" pride do slišečih
»Malo sem gluha, malo se pa naredim,« je prav priročen izgovor, da nam ni treba prisluhniti prav vsaki neumnosti. Ko pa se človek dejansko sreča z gluhoto, se znajde v povsem drugačnem in zelo oteženem svetu. Gluhota je ena težjih invalidnosti, ki smo ji šele v zadnjem obdobju znali bolje »prisluhniti«. In da je »glas tišine« prišel do slišečih, so se desetletja borili mnogi gluhi, med katerimi je siva eminenca, za mnoge pa kar mati njihove zveze 13 društev, ki delujejo po Sloveniji, Meri Möderndorfer.
Muziciranje kot simbol družinskih odnosov
V družini Strmole iz Trebnjega je doma glasba, ki jih spremlja že od starih staršev naprej. In najmlajša Zala pravi: »Glasba nas povezuje in uči, da je muziciranje kot simbioza družinskih odnosov. Ne gre za tekmovanje, kdo bo prevladal, temveč za prijetno harmonično vzdušje, ki ga lahko pričaramo le, če drug drugega poslušamo, začutimo, spremljamo in smo drug drugemu v oporo, ko jo kdo od nas potrebuje.«
Darinka, ki je po poklicu zdravnica, in Tone, inženir elektrotehnike, sta bila organista in pevovodji. Ona je vodila dekliški nonet Carmen, on pa Trebanjski oktet in oktet Lipa. Njuni štirje otroci Zala in Mirjam ter Blaž in Matjaž so sestavljali večkrat nagrajeno skupino Ingenium Ensamble, zdaj pa navdušujejo s Kvartetom Strmole.
Njegov uspeh je zapisan v zvezdah
Iz roda v rod
Franc Kraševec je za prijatelje Frenk, za sorodnike na Dolenjskem pa Marjan, ki je njegovo krstno ime. Rodil se je leta 1958, po kitajskem horoskopu v letu psa in v zodiakovem znamenju ovna. Za znamenje psa med drugim velja, da je sočuten, pošten, dosleden, oven pa je idealist, ki zna gledati naprej, in je odličen vodja ter prijatelj. Frenkova življenjska pot vse to potrjuje. Že od malega ga spremljajo tudi nenavadni dogodki, na primer, ko se je igral pred hišo, ga je neka ženska ukradla in ga – kot v pripovedki – odnesla v košu. Mama in oče sta jo skupaj s sovaščani kmalu dohitela in rešila otroka. Kasnejša nenavadna doživetja so mu bila bolj naklonjena.
Potepanje z babico malo drugače
Z dobro voljo naokrog
V današnjem času je težko najti dejavnost, ki bi otroke zanimala bolj kot telefoni in internet; toda če jih popeljemo v naravo, hitro odkrijejo marsikaj zanimivega in celo vznemirljivega. »Potepanja z babico«, ki si jih lahko ogledamo na YouTubu, to potrjujejo.
Stari starši, pri katerih vnuki pogosto preživljajo proste dni, se sprašujejo, zakaj so otroci nenehno na telefonu, prijateljem tipkajo sporočila, namesto da bi se z njimi v živo pogovarjali. »Otroci po spletu raziskujejo čudesa sveta, ne poznajo pa »čudes«, ki so tako rekoč pred njihovim pragom,« razmišlja Marjanca T. Antić, ki je po poklicu vzgojiteljica, dolgo pa je delala tudi v turizmu. Zdaj s svojimi vnuki, starimi deset, osem, šest in štiri leta, združuje ti dve področji.
Rodbina, znana po ljubezni do čebelarstva in lesa
V družini Kapš iz Rumanje vasi sta doma lesarstvo in čebelarstvo. Že tretja generacija skrbi za to, da ti dve njihovi dejavnosti vedno nosita pečat odličnosti. Čebelariti je začel že ded Johann, nadaljeval je njegov sin Rudolf, Rudolfov sin Frenk pa je to dejavnost dvignil na zavidljivo raven. Obenem pa vestno skrbi za družinsko dediščino.
Frenk čebelari od leta 1986; na začetku je imel 25 čebeljih družin, zdaj pa ima 130 pridobitnih in približno 20 rezervnih družin. Odvisno od letine pridobi dve do šest ton medu. Ob našem obisku je ravno zaključil točenje in pravi, da dobro kaže. Je certificiran pridelovalec slovenskega in kočevskega gozdnega medu (zanj je dobil že tri zlate medalje), pridobiva pa še hojev, smrekov, lipov in javorjev med. Njihove posebnosti pa so še med s sokom rdeče pese, med s cvetnim prahom, propolisom in drugimi zdravimi dodatki.