-
Darko Đurić, Vladimir Habjan: Plosk ene roke
Če hočem uživati življenje, se moram za to potruditi. Če hočem doživeti stvari, si moram nadeti noge in iti v nov dan. Tako preprosto v iskreni življenjski zgodbi razmišlja Darko Đurić, nekdanji vrhunski športnik, ki se je naučil plavati šele pri enajstih letih, a je bil dvakrat svetovni in enkrat evropski prvak v plavanju. Vendar je bilo njegovo življenje vse prej kot preprosto, saj se je rodil brez nog in z eno roko. Vse tegobe je premagoval s pomočjo ljubeče rejniške družine ter svoje trme in humorja. Zdaj je uspešen podjetnik ter motivacijski govorec, ki ozavešča o moči lastne volje in ciljev. (Založba Chiara, 26 evrov)
-
AKTUALNO
Medgeneracijska društva so zelo pomemben člen vsake skupnosti, saj ustvarijo prijazen, odprt prostor, kjer se ob najrazličnejših prostovoljskih dejavnostih srečujejo različne generacije in se učijo druga od druge. Zagotovo je za odličen vzgled Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Komenda, ki letos praznuje dvajseto obletnico delovanja.
Za glavno vodilo delovanja so vzeli citat prof. dr. Jožeta Ramovša: Vsa življenjska obdobja so enako pomembna in enako smiselni del enega samega človekovega življenja. Človek se razvija skozi mladost, srednja leta in starost, da opravi svoje življenjske naloge in dozori. »Naša prednost je ravno v povezovanju generacij, ker se lahko drug od drugega učimo. Vedno na temelju solidarnosti in sodelovanja,« poudari pobudnica in predsednica društva Viktorija Drolec. Obenem prizna, da si v začetku ni predstavljala, da bo društvo, ki ima sedež v nekdanjem špitalu v središču Komende, tako zaživelo. »Pred dvajsetimi leti so bili naši programi res nekaj novega. Razvijanje medgeneracijskega sodelovanja je dolgotrajno in zelo zahtevno delo. A če pristopiš na pravi način, le gre. Ljudje se težko odločajo za vključevanje, čeprav ko enkrat pridejo, se marsikdo nato z zadovoljstvom vrača.«
Dolgotrajna oskrba v domovih starejših
AKTUALNO
Stanovalci domov starejših občanov so večinoma že podpisali soglasje za prevedbo iz obstoječega sistema institucionalnega varstva v novi sistem dolgotrajne oskrbe, pri osebah brez skrbnika pa je prevedba urejena samodejno. Do konca letošnjega leta naj bi podpisali osebne načrte in tako dokončno prešli v dolgotrajno oskrbo.
Ker se na družbenih omrežjih širijo lažne navedbe, da bodo stanovalci domov razlaščeni ali pa bodo morali svojci po njihovi smrti vračati denar, naj ponovimo zagotovilo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca: To ni res. S podpisom soglasja in osebnega načrta stanovalci ne bodo imeli dodatnih finančnih obveznosti. Ravno nasprotno, položnice se bodo znižale, saj cena bivanja v standardni dvoposteljni sobi s souporabo kopalnice in vključno s prehrano ne sme presegati 782 evrov. Kot veste, od julija naprej zaposleni in upokojenci plačujemo prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ta denar se zbira na posebnem računu pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in bo porabljen izključno za namene dolgotrajne oskrbe.
-
Iz zgodovine
Fotografija je bila posneta leta 1948 v Prlekiji, na njej pa sta prijateljici Marija Murkovič in Terezija Holc ob kolesih, ki so takrat veljala za statusni simbol. Spoznali sta se v gospodinjski šoli v Svečini in od takrat sta bili nerazdružljivi. Dekle na desni je zdaj že pokojna tašča Nade Holc, ki je poslala fotografijo v objavo. (PDF)
Ljubljanski gasilci PGD Zgornja Šiška, ki so junija letos praznovali 120 let delovanja društva, še vedno uporabljajo gasilski dom, zgrajen sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja. Ob slavnostni otvoritvi so se krajani, med njimi tudi člani družine Černe, oblekli v narodne noše. Helena Černe je celo napisala pesem: Gasilski dom, ponosna hiša, ponos si vsega okoliša. A vendar izmed mnogih hiš najlepša ti se meni zdiš. Fotografiji nam je v objavo posredovala njena hči Helena Kelhar.
-
Dobro počutjedecember '25Zdravje
Pri diabetesu je nujna celostna podpora
Sladkorna bolezen je ena od najbolj razširjenih kroničnih bolezni v Sloveniji, po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje jo ima kar 153.700 ljudi. Strokovnjaki ugotavljajo, da se med tistimi, ki prejmejo diagnozo, le četrtina udeležuje izobraževalnih delavnic, ki jih ponujajo centri za krepitev zdravja in zdravstvenovzgojni centri v zdravstvenih domovih. Na njih dobijo koristno znanje o razumevanju bolezni, primernem prehranjevanju, telesni dejavnosti in spremljanju krvnega sladkorja. Dobro vodena sladkorna bolezen namreč zmanjša možnosti za zaplete, kot so slepota, dializa, amputacije, kap in infarkt. Pomembna je tudi psihološka podpora, saj mnogi bolniki zapadejo v duševno stisko, začnejo se izogibati družbi, zanemarjajo vodenje bolezni ali ne prihajajo na kontrole. Podporo lahko dobijo v društvih diabetikov ter pri zdravnikih družinske medicine ali diabetologih.
-
NAŠ POGOVOR
Sočutje, solidarnost, spoštovanje, strpnost, sodelovanje, strokovnost, enakopravnost in enake možnosti za vse so vrednote, ki jih že tri desetletja zagovarjajo v Slovenskem društvu Hospic. Nevladna, neprofitna humanitarna in prostovoljska organizacija si predvsem prizadeva za to, da bi ljudje živeli in umirali dostojanstveno. »Želimo oblikovati sočutnejšo družbo, v kateri se nikomur ne bo treba bati smrti. A za to smo odgovorni vsi, od vsakega posameznika je odvisno, kako se bomo starali in kako bomo umirali,« pravi predsednica društva Renata Jakob Roban.
-
Kje je nastala ta fotografija?
Odgovor pošljite na dopisnici do 17. novembra na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili brisačko Vzajemnosti.
Odgovor iz oktobrske številke: Pogled na podružnično cerkev sv. Ane in Lizino hiško na Babni Gori (občina Šmarje pri Jelšah).
Nagrado prejme: Demitrij Gospodarič, Maribor.
-
Kateri slovenski skladatelj je uglasbil pesmi Lipa zelenela je, Naprej zastava slave, Bože pravde?
Odgovor pošljite na dopisnici do 17. novembra na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili brisačko Vzajemnosti.
Rešitev iz oktobrske številke: Babje poletje ali tudi babje leto imenujemo obdobje sončnega in toplega vremena v začetku jeseni.
Nagrado prejme: Borut Vodopivec, Medvode.
-
Dobro počutjenovember '25Zdravje
ZDRAVJE
Moški zrelih let imajo pogosto težave z uriniranjem, ki pa jih večinoma pripisujejo staranju. A zavedajte se, da ne bodo izginile kar same od sebe, pač pa se bodo stopnjevale, zato nikar ne odlašajte z iskanjem pomoči.
Ali vas pogosto tišči na vodo, včasih celo tako nenadno in močno, da mislite, da ne boste zdržali – ko pridete do stranišča, pa čakate in čakate na prvo kapljico? Ali se morate napenjati pred uriniranjem, je curek šibak in prekinjen, bolj podoben kapljanju, po končanem uriniranju pa imate občutek, da mehur še ni prazen? Ali morate nenehno hoditi na stranišče, celo dvakrat ali trikrat na noč? Vas pri odvajanju vode peče, težje dosegate erekcijo ali ta ni dovolj čvrsta? Za te težave je najpogosteje kriva prostata, majhna žleza v medenici, ki pa...
-
IZ ZGODOVINE
Pokopališča niso le zadnje počivališče rajnih in prostor, kjer v njihov spomin prižigamo svečke. So tudi pomemben del naše kulture, zgodovine in umetnosti, nekateri jih imenujejo kar muzeji na prostem. Še posebej to velja za največje ljubljansko pokopališče Žale. Danes bomo odstrli le del njegovih zanimivosti.
Po mnenju Združenja kulturno pomembnih evropskih pokopališč so Žale eno najlepših pokopališč v Evropi. Ne le zaradi arhitekture, pač pa tudi zaradi hortikulture, ki mu daje poseben estetski pomen. Od leta 2009 so kulturni spomenik državnega pomena in so vpisane na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine, največ po zaslugi arhitekta Jožeta Plečnika. Njegove mojstrovine lahko občudujemo na t. i. svetokriškem pokopališču oziroma starih Žalah – kar je staroslovanska beseda za pokopališče. Osrednje ljubljansko pokopališče je sicer razdeljeno na oddelke A, B in C (Nove Žale) ter D, ki je bolj poznan kot Mušičeve Žale (po projektantu Marku Mušiču), ki se širijo na drugi strani Tomačevske ceste.
