Splošno presejalno testiranje za demenco ni smiselno
Zdravje
Demenca postaja velik zdravstveni, socialni in finančni problem naše družbe, saj poleg bolnika prizadene vso družino. Pri zdravljenju je ključno hitro odkrivanje bolezni, vendar pa veliko ljudi z demenco ostane brez diagnoze ali jo dobijo zelo pozno.
Na to so ob predstavitvi rezultatov znanstvenega testiranja v projektu Pomni opozorili predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja UKC v Ljubljani Zvezdan Pirtošek, soustanovitelj podjetja BrainTrip Jurij Dreo, zdravnik družinske medicine Primož Kus in predsednica združenja Spominčica Štefanija Lukič Zlobec. Kar nekaj let traja, preden bolnik težave s spominom ali upadanjem miselnih sposobnosti zaupa družinskemu zdravniku, ki ga lahko le napoti do specialistov nevrologov in psihiatrov. Ti pa lahko kvečjemu blažijo posamezne simptome. Demence namreč še ne znamo pozdraviti, sta se pa v zadnjem letu pojavili novi zdravili, ki vlivata nekaj več upanja, da bo to kdaj v prihodnosti mogoče. Eno od zdravil je lecanemab, ki ga je v začetku januarja odobrila ameriška agencija za hrano in zdravila in vpliva na upočasnjevanje kognitivnega nazadovanja ljudi z alzheimerjevo demenco. Vendar bo na širšo uporabo treba še počakati, prav tako bo treba upoštevati morebitne stranske učinke.
Zaradi pomanjkanja spanja zbolimo
Zdravje
Spanje je – poleg raznolike prehrane in dovolj telesne dejavnosti – ključnega pomena za ohranjanje zdravja. Vpliva namreč na številne procese v organizmu.
Dovolj dolg in trden spanec izboljšuje odpornost in imunski odziv, zniža se raven stresnega hormona, kar ugodno vpliva na srce in obtočila, znižata se srčni utrip in raven krvnega tlaka, pomembno je za obnavljanje celic ter kratkoročni in dolgoročni spomin, prav tako ugodno vpliva na duševno zdravje. Po drugi strani pa nespečnost ter druge motnje spanja pripomorejo k hitrejšemu staranju in h nastanku nekaterih bolezni, na primer možgansko-žilnih obolenj, raka na prsih ali raka na debelem črevesju, diabetesa, poleg tega močno povečajo možnost za nastanek demence in tveganje za različno srčno-žilne dogodke. Znano je, da ima motnje dihanja v spanju več kot polovica bolnikov s srčnim popuščanjem, poudarja doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja.
-
Ob pospravljanju stare hiše je Marta Mlinar iz Kranja našla fotografijo gruče otrok iz Žirov, med katerimi so tri mlade klekljarice. Ali jih morda kdo od bralk in bralcev Vzajemnosti prepozna?
Alenka Brilej je v očetovem arhivu odkrila tole ljubko fotografijo. Sodeč po zapisu na zadnji strani, sta na njej Zdenkica in Pepček Smeh, dodana sta še kraj in datum: Mestinje, 6. 8. 1930. Če ju kdo pozna, naj se javi v uredništvo.
Vincenca Pelan iz Žirij pri Sežani, kasneje poročena Štokelj, se je s hčerko Karolino fotografirala verjetno leta 1915 v Trstu. Fotografijo je v objavo poslala njena druga hči Marija Trampuž iz Mirna.
Počutje je takšno, kot si ga ustvarim
KAM NAS PELJE ŽIVLJENJE
Marija Primožič iz Slovenj Gradca je pomagala na svet marsikateremu prebivalcu, saj je še edina živeča babica iz stare slovenjegraške bolnišnice. Svoje delo sem rada opravljala, večkrat pove. Mnoge zgodbe hrani v spominu, na pobudo njenih najbližjih jih je zapisala tudi v knjigi. Ta je izšla februarja lani na njen 85. rojstni dan. Nekaj spominov na svojo življenjsko pot je delila tudi z bralci Vzajemnosti.
Pripoved začne takole: »Med Uršljo goro in Pohorjem, v mali vasici Stari trg, je stala hiška, kjer sem se rodila v družini Krebs in odraščala s tremi brati. Oče je bil zaposlen v Tovarni usnja Slovenj Gradec, mama pa je bila gospodinja.« Po uspešno zaključeni takratni gimnaziji se je zaposlila na ginekološko-porodniškem oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec kot bolniška strežnica. »Delo ni bilo lahko. Hrano smo iz kuhinje, ki je bila v pritličju, nosile na oddelek v prvem nadstropju. Še težje je bilo nošenje umazanega perila v pralnico. Perilo smo sortirale, preštele in zavezale v rjuho. To 'culo', ki je bila ničkolikokrat težka tudi 40 kilogramov, smo si dale na ramo in odnesle v pralnico v pritličju. Čez dva dni, ko je bilo perilo oprano, pa smo isto culo zopet tovorile nazaj na oddelek.« Spominja se, da je bila njena prva plača pet tisoč dinarjev. Takrat si je v trgovini Borovo kupila prve nizke čevlje, ki so stali dva tisoč osemsto dinarjev.
-
Letos je leto Ivana Tavčarja, ki pa ni bil le pisatelj, pač pa tudi …
Odgovor pošljite do 16. januarja na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili majico Vzajemnosti.
Rešitev iz decembrske številke: Krampus, po slovensko parkelj, je mitološko bitje, podobno hudiču, ki pogosto spremlja svetega Miklavža in straši otroke.
-
Kdo je ta popotnik, upodobljen v bronu? Kje ga lahko srečamo?
Odgovor pošljite do 16. januarja na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Med prispelimi odgovori bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel majico Vzajemnosti.
Z nekaj pomoči je življenje lažje
Zdravje
Številne raziskave kažejo, da na dolgo in zadovoljno življenje pozitivno vplivajo pristni medosebni odnosi, podpora bližnjih, dobro psihično počutje in zdravje, samostojnost, mobilnost ter aktivnosti, s katerimi se posamezniki ukvarjajo. Če bi bile ob tem še bolj razširjene – in cenovno dostopne – delovnoterapevtske in fizioterapevtske storitve ter različne oblike pomoči na domu, bi zagotovo več starejših ljudi zrela leta lagodneje preživljalo na svojih domovih.
O tem je prepričana tudi Ivanka Janković iz Ljubljane. Govori pa iz svojih izkušenj, saj je imela zadnji dve leti kar precejšnje zdravstvene težave. Dvakrat je prebolela koronavirusno bolezen in dolgo okrevala po zlomu noge. A najhujše je že za njo in zlepa ji ne bi pripisali, da je junija lani dopolnila 93 let. »Veste, zelo veliko naredim zase. Saj moram, če želim ohraniti tako vitalnost, kot jo imam,« pove že na začetku pogovora. Doda še, da svoj mladostni videz in počutje pripisuje dobrim genom in volji do življenja.
-
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
Pred 70 leti je bilo v občini Križevci pri Ljutomeru ustanovljeno društvo upokojencev, ki ga zadnja leta vodi Milica Hamler. Članice in člani prihajajo iz vseh vasi občine Križevci, nekateri tudi iz občin Ljutomer in Veržej. Tudi mlajši se zadnje čase radi včlanjujejo. V društvu dajejo velik poudarek medgeneracijskemu sodelovanju, pripravljajo srečanja, piknike, pohode, izlete in obiskujejo člane, stare 80, 90 let in več. Uspešni so pri projektu Starejši za starejše ter na športnem in kulturnem področju. Ob jubileju si društvena priznanja prejeli Jožica Poredoš, Ana Klemenčič, Janko Osterc, Marija Brunčič ter Alojz Vičar. Priznanja pokrajinske zveze pa Dragotin Rakuša, Dragica Škarjot, Vida Jagarinec, Danica Kapun, Marija Ledinšček in Milica Hamler. Podpredsednica Zdusa Vera Pečnik je društvu podelila veliko zlato plaketo, priznanje je dobila tudi Lojzka Filipič. (Besedilo in fotografije: Jože Žerdin)
Igrača, ki spodbuja domišljijo
Stanovanje
Igrače za sestavljanje so med najbolj priljubljenimi igračami, saj omogočajo samostojno in skupinsko igro, predvsem pa puščajo domišljiji prosto pot. Ta, ki jo predstavljamo, pa je sploh nekaj posebnega, saj je bila zasnovana že pred 45 leti.
Slovenski oblikovalec Niko Kralj (najbolj poznan po zdaj že kultnem stolu Rex) je leta 1976 vložil na Zvezni zavod za patente v Beogradu priglasitev patenta za sistem Constructe. V vlogi je zapisal, da gre za sistem lesenih igrač, ki ustreza vsem kriterijem dobre igrače, saj sestavni deli in prav tako tudi igrača kot celota nimajo nikakršnih ostrih robov. Do izvedbe ni nikoli prišlo, je pa oblikovalec bogat opus svojih del zapustil Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), kjer so z odobritvijo oblikovalčeve hčerke in v sklopu socialnega...
-
Pisanje z roko je zelo koristno
V društvu Radi pišemo z roko, ki že osmič prireja Teden pisanja z roko, poudarjajo, da pisanje z roko pomaga pri pomnjenju, stimulira naše možgane, nas osredotoča na vsebino, spodbuja kreativnost, sprošča telo in živce, pomaga pri depresiji in anksioznosti ... V šolah, knjižnicah, domovih za starejše, ljudskih univerzah in še marsikje bodo med 23. in 27. januarjem 2023 potekali različni dogodki z nosilno temo: Mislim tiho, pišem počasi. Tokrat so k sodelovanju povabili dva regijska partnerja, to sta Osnovna šola Bogojina ter Javni zavod Krajinski park Goričko, med ambasadorji, ki s svojim rokopisom spodbujajo k pisanju z roko, pa so specialna pedagoginja in pisateljica dr. Aksinja Kermauner, gledališki igralec Evgen Car, rapovski glasbenik Rok RS Terkaj, Stanka Stanislava Dešnik, direktorica Javnega zavoda Krajinski park Goričko, in Nataša Moršič, tamkajšnja okoljevarstvenica.
