Pomanjkanje vitamina D slabi zdravje
Dobro počutjejanuar '26Zdravje
ZDRAVJE
V javnosti verjetno o nobenem prehranskem dopolnilu ni toliko govora kot o vitaminu D, tako med strokovnjaki kot v vsakdanjih pogovorih med ljudmi. Da gre za izredno pomemben element splošnega zdravja, dokazujejo prve slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D.
Pripravila jih je skupina kar 25 strokovnjakov z različnih področij (od medicine, prehrane, farmacije, laboratorijske diagnostike do javnega zdravja in okoljskih znanosti) na podlagi epidemioloških študij, ki so pokazale zelo slabo preskrbljenost s tem vitaminom med ljudmi vseh starosti. Medtem ko so do zdaj dodajanje tega vitamina priporočali le določenim skupinam, zdaj svetujejo vsem zdravim prebivalcem med 18. in 65. letom, naj od oktobra do aprila vsak dan jemljejo od 800 to 1000 enot vitamina D (mišljene so mednarodne enote, zato lahko ponekod zasledite tudi oznake IE ali ME, angl. IU). Kot je na predstavitvi smernic poudarila endokrinologinja prof. dr. Marija Pfeifer, predlagajo, da naj bi stroške predpisovanja vitamina D otrokom, nosečnicam, doječim materam in prebivalcem domov starejših občanov krila zavarovalnica, saj raziskave kažejo, da ga prav njim najbolj primanjkuje.
-
Tone Partljič: Voranc
Prva knjiga
Ob Cankarju je Lovro Kuhar - Prežihov Voranc Partljičev najljubši pisatelj, zato je dolga leta proučeval njegovo življenje, tako osebno kot tudi politično in literarno. Prvi del obsežnega romana je več kot literarizirana zgodba pisatelja, borca za pravično in solidarno družbo ali komunističnega idealista. Je tudi kronika pomembnega obdobja, zaznamovanega z dvema velikima vojnama, pa hkrati poklon koroškim ljudem, tudi njegovim staršem, ženi in hčerama. Pisatelj celo pravi, da je to roman o Vorancu in njegovi ženi Mariji, saj je bil tako pogosto v ilegali ali zaporu, da pravega družinskega življenja skoraj niso poznali. (Založba Beletrina, 34 evrov)
-
Humor je najboljše črnilo
Letošnja tema Meseca pisanja z roko, ki poteka ves januar, je humor. Kot so zapisali v Društvu Radi pišemo z roko, želijo pokazati, da smeh in dobra volja ob pisanju povezujeta ljudi ter prinašata lahkotnost v vsakdan. Smeh v pogovoru deluje podobno kot ločila v pisnem jeziku: pomaga regulirati ritem, prehode in bližino. Če govorimo, je smeh kot vejica, če se igramo, je smeh kot vezaj. Ne pozabimo, da pisanje z roko krepi spomin, ustvarjalno mišljenje in izražanje čustev, z dodatkom humorja pa gradi mostove med generacijami. K sodelovanju so povabili tri ambasadorje – humoriste in igralce, ki so prispevali svoje rokopise za plakate, to so Juš Milčinski, Boštjan Gorenc - Pižama in Lucija Ćirović. Sodeluje lahko kdor koli, posamezniki, družine, društva, šole, prijateljski krogi, pomembno je le, da z roko zapišete šaljive zapise, anekdote, humoristične zgodbe, morda navodila za uspešno lenarjenje ...
-
Aktualno
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo
Poklicala nas je zaskrbljena bralka, ki na njunem domu neguje moža, saj je po preboleli možganski kapi odvisen od njene pomoči. Mož prejema dodatek za pomoč in postrežbo, kar znaša nekaj manj kot 400 evrov. Zelo je zaskrbljena, saj je slišala, da so ta dodatek ukinili ali ga morda zamenjali z denarnim prejemkom.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je res ustavil izplačevanje dodatka za pomoč in postrežbo (DPP) nekaj več kot enajst tisoč prejemnikom. O tem so jih obvestili pri nakazilu ob izplačilu decembrskih prejemkov. Gre za stanovalce domov starejših, ki so do konca lanskega novembra podali soglasje za prevedbo v dolgotrajno oskrbo in izpolnjujejo pogoje za to prevedbo. Pravica do DPP se namreč izključuje s pravicami po zakonu o dolgotrajni oskrbi, to pa so pravica do oskrbovalca družinskega člana, celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, dnevne dolgotrajne oskrbe pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe, dolgotrajne oskrbe na domu in denarnega prejemka.
-
Dobro počutjejanuar '26Zdravje
Zdravje
Ko v družino vstopi demenca (ali druga nevrološka bolezen), se začnejo odnosi v njej dramatično spreminjati. Nikoli nismo dovolj pripravljeni na izzive, ki jih bolezen prinaša, zato vsak strokovni nasvet ali rešitev, preizkušena v praksi, pride še kako prav.
Knjige so zelo dragocen in hkrati zelo dostopen vir znanja ter podpore za ljudi z demenco in njihove svojce. Med tistimi, ki so jih napisali strokovnjaki, še posebej, če na poljuden in praktičen način sporočajo, kako se sporazumevati z ljudmi z demenco in kako ravnati, da bi sobivanje z njimi ustrezalo nam in njim so: vodnik za svojce Živeti z demenco doma, ki ga je izdalo združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija, Dobro jutro, demenca Florjane von Pilpach, Neznanec v ogledalu Camerona J.
-
Renkovim štirim otrokom s Krasinca, starim od dveh do deset let, je ob božiču leta 1942 umrla mama. Oče Franc se je junija leta 1943 poročil z Nežo Starešinič. Slavko Renko pravi, da jim ni bila mačeha, pač pa zlata mama, ki je z njimi ravnala enako kot s svojima otrokoma. Učila jih je, da so se imeli radi in si pomagali. Vseh šest je spravila do poklica, saj je bil oče kmalu po poroki težko ranjen v partizanih.
Fotografija razposajene skupine je bila posneta verjetno okoli leta 1957 v Šmartnu pri Litiji. Tja je Olga Högler (dekle v beli bluzi) hodila na obisk k svoji sestri in se igrala z otroki. Vesela bo, če jo kdo od fotografiranih pokliče na tel. št. 041 384 266.
S hitrim posredovanjem krepimo zaupanje ljudi
NAŠ POGOVOR
Idealen bo svet, v katerem humanitarne organizacije ne bodo več potrebne, se pa bojim, da do tega ne bo prišlo, poudarja mag. Ana Žerjal, predsednica Rdečega križa Slovenije (RKS). Žal res nič ne kaže na to, da bi prostovoljcem zmanjkalo dela. Se pa precej spreminja podoba naše najstarejše in najmnožičnejše humanitarne organizacije, njeno delovanje je daleč bolj raznoliko od razdeljevanja paketov ter zbiranja oblačil in obutve, s čimer sicer številnim prebivalcem blažijo vsakdanje stiske.
-
Občudovali smo Plitviška jezera
Na martinovo soboto smo se bralci Vzajemnosti v organizaciji potovalne agencije Alpetour odpravili na izlet v Narodni park Plitviška jezera. Na poti mimo Rastok, kjer se srečata reki Korana in Slunjčica, smo kar iz avtobusa občudovali naselje mlinov. Po narodnem parku Plitvice smo dobršen del dneva hodili, del poti pa smo se peljali tudi z ladjico in panoramskim vlakom ter raziskovali in občudovali čudesa narave – jezera v nadstropjih, ki se napajajo s čisto vodo iz več potokov in rek, prepletenih s številnimi slapovi. Plitviška jezera so bila za narodni park razglašena že leta 1949. V njem je kar šestnajst manjših in večjih jezer. Ugotovili smo, da so Plitvice čudovite v vsakem vremenu. Zaradi jesenskih padavin je bilo še več slapov, voda pa je bila zaradi oblačnega vremena v različnih odtenkih turkizne barve. (Besedilo in fotografija: Jožica Dorniž)
-
Darko Đurić, Vladimir Habjan: Plosk ene roke
Če hočem uživati življenje, se moram za to potruditi. Če hočem doživeti stvari, si moram nadeti noge in iti v nov dan. Tako preprosto v iskreni življenjski zgodbi razmišlja Darko Đurić, nekdanji vrhunski športnik, ki se je naučil plavati šele pri enajstih letih, a je bil dvakrat svetovni in enkrat evropski prvak v plavanju. Vendar je bilo njegovo življenje vse prej kot preprosto, saj se je rodil brez nog in z eno roko. Vse tegobe je premagoval s pomočjo ljubeče rejniške družine ter svoje trme in humorja. Zdaj je uspešen podjetnik ter motivacijski govorec, ki ozavešča o moči lastne volje in ciljev. (Založba Chiara, 26 evrov)
-
AKTUALNO
Medgeneracijska društva so zelo pomemben člen vsake skupnosti, saj ustvarijo prijazen, odprt prostor, kjer se ob najrazličnejših prostovoljskih dejavnostih srečujejo različne generacije in se učijo druga od druge. Zagotovo je za odličen vzgled Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Komenda, ki letos praznuje dvajseto obletnico delovanja.
Za glavno vodilo delovanja so vzeli citat prof. dr. Jožeta Ramovša: Vsa življenjska obdobja so enako pomembna in enako smiselni del enega samega človekovega življenja. Človek se razvija skozi mladost, srednja leta in starost, da opravi svoje življenjske naloge in dozori. »Naša prednost je ravno v povezovanju generacij, ker se lahko drug od drugega učimo. Vedno na temelju solidarnosti in sodelovanja,« poudari pobudnica in predsednica društva Viktorija Drolec. Obenem prizna, da si v začetku ni predstavljala, da bo društvo, ki ima sedež v nekdanjem špitalu v središču Komende, tako zaživelo. »Pred dvajsetimi leti so bili naši programi res nekaj novega. Razvijanje medgeneracijskega sodelovanja je dolgotrajno in zelo zahtevno delo. A če pristopiš na pravi način, le gre. Ljudje se težko odločajo za vključevanje, čeprav ko enkrat pridejo, se marsikdo nato z zadovoljstvom vrača.«
