-
Vrt
Mnogi že komaj čakamo, da bomo lahko ob toplih večerih posedali na prostem. Žal pa se tega veselijo tudi žuželke, mušice, obadi in zlasti komarji. Ne le da nadležno brenčijo in nas pikajo, vse pogosteje prenašajo tudi različne bolezni.
Še posebno zoprni so tigrasti komarji, ki so pred leti prišli k nam, saj pikajo tudi podnevi in imajo obilen podmladek. Za odlaganje jajčec in razvoj ličink najraje poiščejo stoječo ali počasi tekočo vodo. Zadostuje jim že zelo majhna količina vode, denimo zamašek plastenke ali plastični lonček. Komarje privabljajo posode, v katerih prestrezamo kapnico ali hranimo vodo za zalivanje vrtov ali napajanje živali (vedra, zalivalke, sodi, cisterne, stare kadi ipd.), podstavki za rože, vaze, luže, ki se po dežju ne posušijo, in podobno. Hitro najdejo vodo, ki se nabere v pnevmatikah ali v gubah plastične ponjave, če leži na prostem, ali v zamašenem žlebu, okrasnih kamnih oziroma skulpturah z vdolbinami, da fontan, vodnjakov in ribnikov ne omenjamo. V nekaterih občinah, zlasti v Istri, na javnih površinah že nanašajo sredstva za zmanjšanje možnosti njihovega razmnoževanja.
Opazujmo spremembe kožnih znamenj
Zdravje
Kožni melanom je šesti najpogostejši rak pri nas, njegova pojavnost v zadnjih letih strmo narašča. Ta vrsta kožnega raka, ki nastane iz pigmentnih celic (melanocitov), se zelo hitro širi na druge dele telesa.
Zgodnje odkrivanje je zato še toliko pomembnejše. Onkologi svetujejo redno pregledovanje kože celega telesa. Če imate veliko kožnih znamenj, bodite posebej pozorni na tista, ki se po velikosti ali obliki razlikujejo, imajo nepravilen, nazobčan rob z izrastki, so večja od radirke na svinčniku, spreminjajo barvo ali rastejo nad površino kože. Takoj ko opazite spremembo, obiščite zdravnika, saj je zgodnje zdravljenje manj zahtevno in uspešnejše. Med najsodobnejše pristope onkologi vključujejo tudi imunoterapijo, ki krepi imunski odziv proti rakavim celicam, ter tarčno zdravljenje, ki deluje usmerjeno na specifične molekularne spremembe v tumorju. Bolnikom in njihovim svojcem je v podporo tudi Nacionalno društvo bolnikov z melanomom. V stik z njim lahko stopite po telefonu na številki 064 12 44 66 ali na e-naslovu info@melanoma.si.
-
Aktualno
Podaljšanje brezplačnih vozovnic za upokojence
Subvencionirane vozovnice za brezplačen prevoz za upokojence, starejše od 65 let, imetnike EU kartice ugodnosti za invalide in vojne veterane bodo veljale še eno leto. Kot so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, bo veljavnost vozovnic za prevoz v javnem potniškem prometu, ki naj bi potekle julija, samodejno podaljšana.
Brez dela ni jela
Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije spet razpisuje domoznanski literarni natečaj Zgodbe mojega kraja. K sodelovanju vabijo vse, ki so starejši od 60 let, da pošljejo kratko, resnično zgodbo na temo Brez dela ni jela. V zgodbi opišite spomine na službena leta: kakšno delo ste opravljali, s kakšnimi izzivi ste se srečevali, ali je bilo delo za vas dolžnost, preživetje, ponos ali tudi veselje, za kaj ste porabili prvo plačo ipd. Zgodbe pošljite do 1. oktobra 2026 na naslov Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova 2, 1000 Ljubljana, s pripisom »za natečaj Zgodbe mojega kraja« ali na elektronski naslov mojkraj@mklj.si. Podrobnosti razpisa so na voljo na spletni strani https://www.mklj.si/. Deset najboljših zgodb bo nagrajenih in objavljenih na spletni strani MKL ter na portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra.
-
Kultura
Svetlana Slapšak: Kuhinja revežev
Hrana ni le okus na krožniku, temveč tudi zgodba o družbi, politiki, kulturi in ljudeh. Avtorica predstavi antropološki pogled na prepletanje zgodovine in vsakdanjega življenja s hrano. Pomislimo, koliko se govori in piše o kulinariki, na drugi strani pa nas osupne, ko spremljamo tragične zgodbe o lakoti, ki pustoši v delu sveta. Med drugim avtorica pojasni, zakaj je hrana povezana z revolucijo, kaj je solidarna kuhinja, kaj se lahko o uživanju hrane naučimo iz antičnih mitov ter zakaj je luksuzna hrana pravzaprav hrana revežev, ki so si jo bogati prisvojili. Vsebino obogati z osebnimi doživetji in številnimi recepti. (Goga, 27,90 evra)
Svet, ki leži pod našimi nogami
Kultura
Polovica slovenskega ozemlja je kraškega, zato ni presenetljivo, da je naša podzemna dediščina izjemna. Jamarji so pri nas odkrili že blizu 16 tisoč jam, vedno znova pa odkrivajo nove. Zelo poenostavljeno jih delimo na vodoravne jame in navpična brezna, v njih pa se skrivajo kapniki, slapovi, jezerca in druga naravna čudesa.
Tisti, ki smo doslej obiskali Postojnsko jamo in morda še katero od manjših turističnih jam, se sprašujemo, kaj jamarje žene v temne globine, med deroče vode in nevarne previse. Zakaj je tako vznemirljivo »riniti tja dol«? »Zato, ker je jamarstvo odkrivanje neraziskanega. Ker so pod zemljo ogromni prostori, kamor še ni stopila človeška noga. In občutek, ko vstopiš v prostor in se zaveš, da tam ni bil še nihče pred tabo, je neverjeten,« odgovarja jamski fotograf Peter Gedei.
Človekove pravice s starostjo ne zastarajo
Aktualno
Razprave o položaju starejših v družbi bi se morale premakniti od skrbi za nemočnega posameznika oziroma prejemnika pomoči k uresničevanju njihovih univerzalnih človekovih pravic. Šele takrat bi se starejši počutili enakovredne člane družbe ter živeli v skladu s svojimi potrebami in željami.
Biserka Marolt Meden, nekdanja predsednica združenja Srebrna nit, meni, da bi morali končno sprejeti akcijski načrt za uresničevanje Strategije dolgožive družbe, saj smo jo sprejeli že pred leti. Na širši ravni pa potrebujemo konvencijo o pravicah starejših, s katero bi zagotovili podlago za ustrezno zakonodajo na vseh področjih, ki zadevajo starejše. Ob pripravi konvencije je treba upoštevati, da so starejši izredno raznovrstna skupina, zato vseh ne smemo obravnavati enotno.
-
Sindikate potrebujemo vedno bolj
NAŠ POGOVOR
Za pravice se je treba vedno znova boriti, tudi za tiste, ki že obstajajo, pa seveda še za kaj drugega, pravi Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije (SUS), ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ekonomistka po poklicu je bila na začetku delovne kariere zaposlena v mariborski tekstilni tovarni Svila, med letoma 1982 in 1986 je bila podpredsednica Zveze sindikatov Slovenije, nato je delala na drugih področjih, dokler se po upokojitvi ni znova pridružila sindikalistom. Od letos je tudi predsednica Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Kadarkoli se oglasi, opozarja na krivice, zahteva spoštovanje predpisov ter odločno zagovarja solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje.
-
Duševno zdravje je temelj za kakovostno življenje
Festival duševnega zdravja, ki ga že četrtič organizira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju s partnerji, bo letos 15. maja v Celju. Namenjen je obiskovalcem vseh generacij, ki se bodo lahko pogovorili o svojih dilemah ali stiskah, na delavnicah in predavanjih izvedeli marsikaj koristnega o sproščanju, obvladovanju stresa, iskanju notranje moči, premagovanju žalosti, gradnji dobrih odnosov in podobno, ali pa se v živi knjižnici pogovorili s sogovorniki z različnimi življenjskimi izkušnjami. Na stojnicah na Krekovem trgu se bodo predstavile različne ustanove in društva s področja duševnega zdravja.
Vse več operacij s pomočjo robota
Zdravje
Robotska kirurgija je v Sloveniji že postala standard sodobne kirurške obravnave, zlasti pri posegih na področjih urologije, abdominalne kirurgije in ginekologije. Bolnikom prinaša prednosti, kot so manjša izguba krvi, manj zapletov, hitrejše okrevanje in večja natančnost posegov.
V slovenskih bolnišnicah je trenutno šest robotskih sistemov. Inštrumente vodi kirurg, robot pa omogoča natančne gibe, dober pregled in dostop do težje dostopnih predelov. Kirurg opazuje trirazsežnostno sliko, operira na slabo dostopnih mestih, vidi povečano sliko, kirurške inštrumente lahko obrača bolje kot z roko, poleg tega robot izniči tresavico rok. Robot ni nadomestilo za kirurga, ampak orodje, ki omogoča še bolj natančno in varno operiranje, so ob 4.
