Uporabljaj vse pripomočke in pomagala, ki obstajajo
AKTUALNO
Življenjska moč ni povezana s tem, koliko časa še imamo. Povezana je s pogledom v prihodnost, pa tudi s tem, da se ozremo čez ramo in pogledamo, kaj se je že zgodilo.
Tako je zapisala norveška igralka, pisateljica in kolumnistka Linn Skåber v predgovoru knjige Starost in radost , ki je nastala na podlagi njenih dolgoletnih druženj s starejšimi ljudmi. »Vedno se mi je zdelo, da je starost zelo zanimiva, veliko sem se ukvarjala z njo. Čisto na začetku se tega v bistvu nisem zavedala, samo všeč so mi bili ljudje, ki so dolgo živeli.« S kratkimi miniaturami predstavlja ganljive, tople in duhovite portrete starejših ljudi, včasih sentimentalne, celo rahlo naivne, spet drugič brutalno realistične.
-
AKTUALNO
Gospoda pri 86 letih so po preboleli hudi pljučnici odpustili iz bolnišnice. Zaradi dolgotrajnega ležanja je močno oslabel, tako da brez pomoči ne more niti vstati iz postelje. Sam ne more več živeti, potrebuje pa vsakodnevno nego, ki mu je otroka, ki bivata v drugem kraju, poleg tega sta še zaposlena, ne moreta zagotoviti.
Med starejšimi pacienti je veliko podobnih primerov. Nekateri nimajo svojcev ali ti ne morejo ustrezno skrbeti zanje. Dogaja se, da pacienta tako hitro odpustijo v domačo oskrbo, da svojci ne utegnejo prilagoditi pogojev za nego, na primer priskrbeti bolniških postelj in ustreznih pripomočkov. Marsikateri niso vešči nege po poškodbah ali pri hujših zdravstvenih stanjih. Kako hude so stiske, dobro vedo socialne delavke v bolnišnicah, ki pogosto pomagajo iskati rešitve.
-
-
Anita Ogulin, Vasja Jager: Tako zelo vas imam rada
Julija je minilo leto od smrti srčne Anite Ogulin, dolgoletne sekretarke Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje. Avtobiografija, ko jo je zaradi njene bolezni po njenem pripovedovanju dokončal novinar Vasja Jager, odkriva njeno plat, ki je javnost ni poznala. Vse življenje je skrivala svoje rane iz otroštva, zaradi katerih se je že zgodaj zavezala, da bo skušala pomagati vsakemu otroku, ki ga bo srečala. In to je tudi počela, pri čemer je sledila motu, da ni treba nikoli obupati, pač pa se je treba boriti do konca, saj se lahko vse spremeni. (Mladinska knjiga, 24,99 evra)
-
Bralci Vzajemnosti v dolini slapov
Prvo julijsko soboto, ko je v dolini pritiskala huda vročina, smo se bralci Vzajemnosti s turistično agencijo Alpetour in odlično vodnico Vesno Ažman odpravili na hladno, konkretno v avstrijsko dolino slapov Maltatal. Po gorski cesti smo se povzpeli ob reki Malti, kjer smo občudovali številne slapove. Naš cilj je bilo umetno akumulacijsko jezero Kölnbrein na višini 1920 metrov, ki je obdano z 200 metrov visokim zidom in zadržuje kar 1,5 milijona kubičnih metrov vode.
-
Dobro počutjeseptember '25Zdravje
Vrstniki v pomoč bolnikom z rakom prostate
V Društvu uroloških bolnikov Slovenije so v podporo bolnikom z rakom prostate odslej tudi mentorji vrstniki. To so bolniki, ki s svojim znanjem, osebnimi izkušnjami in empatijo ponujajo čustveno oporo drugim moškim, jim pomagajo z informacijami in usmeritvami, kako naj živijo z boleznijo. V društvu menijo, da je mentorska podpora pomembna dopolnitev uradne zdravstvene obravnave, saj temelji na zaupanju, osebni izkušnji ter pogovoru. Prvih dvanajst mentorjev, ki so opravili usposabljanje po modelu evropske zveze bolnikov z boleznimi prostate (Europa Uomo), prihaja iz osrednjeslovenske, goriške, podravske, zasavske in savinjske regije. Spisek s telefonskimi številkami najdete na naslovu: https://www.dub.si/mentorji-vrstniki-za-rak-prostate-kontakti/
-
Pravica do povračila stroškov prevoza
Osemdesetletna gospa po operaciji v glavi zelo slabo vidi in sliši, ima tudi težave z ravnotežjem. Živi sama, občasno jo obišče patronažna sestra, ob obiskih zdravnika in pri nakupih jo spremlja prijateljica. Zanima jo, ali ima pravico do vsaj delnega povračila stroškov prevoza in varstva oziroma ali lahko dobi spremljevalca po priporočilu svojega zdravnika.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so pojasnili, da obvezno zdravstveno zavarovanje krije pravico do prevoza z reševalnimi in drugimi vozili, kadar iz zdravstvenih razlogov ni mogoče opraviti prevoza z javnim prevozom ali osebnim avtomobilom – a le od prijavljenega prebivališča zavarovanca do najbližje zdravstvene ustanove. Če sam ni sposoben potovati, ga lahko spremlja sorodnik ali kdo drug (uradno se to imenuje laično spremstvo), vendar le, če je v reševalnem vozilu prostor. Laično spremstvo zdravnik navede na nalogu za prevoz.
Pravice po potrebah, ne željah
AKTUALNO
Kako poteka vpeljevanje dolgotrajne oskrbe v praksi, kje se najbolj zatika in ali lahko pričakujemo kakšne izboljšave, bodo govorili na septembrskem posvetu, ki ga je z vsemi deležniki sklical predsednik vlade. Mi pa smo preverili, kakšne izkušnje imajo na eni od vstopnih točk.
Na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo na Centru za socialno delo Ljubljana so doslej prejeli preko 1200 vlog, od tega okrog 600 za pravico do dolgotrajne oskrbe na domu. »Prejemamo številne klice strank, ki potrebujejo celostne informacije o njihovih pravicah in možnostih in pri tem nismo dobili vtisa, da bi bili ljudje nestrpni. Razumejo, da se zakon uvaja postopoma in da bodo nekatere pravice prišle v veljavo kasneje. Seveda pa tiste, ki nujno potrebuje pomoč, ustrezno usmerimo,« pravi Petra Boh, vodja službe za dolgotrajno oskrbo.
-
Na fotografiji, ki je bila posneta okoli leta 1955, je Cvetka Deleja (levo). Bila je sošolka in dobra prijateljica Tinke Čopar, kasneje poročene Hribršek. Ker so se po koncu osnovne šole njune poti razšle, jo vabi, naj se ji oglasi v Lokah pri Mozirju.
Fotografija zaključnega razreda šiviljske šole je predvidoma nastala januarja 1928. Med dekleti je v drugi vrsti tudi mama Marjetice Kovačič iz Ljubljane, ki nam je fotografijo poslala v objavo.
Močna kmečka družina Hrastnik iz Skorna se je zadnjič skupaj postavila pred fotografa tik pred letom 1940. Poleg starih staršev, stricev in tet tretji z leve stoji Jože Hrastnik, oče Marije Prodnik, ki hrani fotografijo.
-
SPOZNAJTE JIH
Med rokodelci na Dnevih medgeneracijskega sožitja sta upokojence iz slovenskega Porabja predstavljali simpatični gospe: Iluška Doncsecz iz Otkovcev in Iluška Doncsecz Csazar iz Števanovcev. Čeprav si delita enako ime in priimek, nista v sorodu, vsekakor pa delita veselje do ustvarjanja.
Za to delo moraš imeti dobre oči, gibke prste in pa čas, pravita rokodelki, ki se udeležujeta številnih prireditev tako v Porabju in po vsej Madžarski kot tudi v Sloveniji, in povsod ju poznajo kot cvetlični Iluški. Z veseljem skrbita, da tradicija izdelovanja cvetja iz ličkanja in papirja ne zaide v pozabo. »Včasih ljudje niso imeli denarja, da bi kupovali žive rože. No, pa saj jih niti ni bilo. Tako so jih izdelovali sami. Spomnim se, kako sta to počeli moja mama in babica. Najprej sta delali cvetje iz belega papirja, pergament so mu rekli. Kasneje so začeli uporabljati debelejši krep papir.
