-
Smo svetovna velesila na področju presaditev srca
Slovenija je po številu presaditev srca na milijon prebivalcev še vedno na drugem mestu na svetu, takoj za ZDA. Lani so na Kirurški kliniki UKC Ljubljana opravili 26 transplantacij, skupno pa se približujemo že 500. transplantaciji srca, kar kaže na visoko strokovnost, organiziranost in vrhunskost naše medicine. Dodatno razveseljuje še dejstvo, da je preživetje bolnikov po presaditvi srca celo boljše od svetovnega povprečja. Pomemben mejnik za doseganje teh rezultatov predstavlja ustanovitev Programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca, ki ga je leta 2009 vzpostavil letos umrli prof. dr. Bojan Vrtovec. S tem se je dostopnost tovrstnih oblik zdravljenja za slovenske bolnike z napredovalim srčnim popuščanjem močno izboljšala, saj jih iz drugih bolnišnic hitreje napotijo k specialistom, sporočajo iz UKC.
Druženje, izleti, zabava in ples
REPORTAŽA: SREČANJE BRALCEV IN PRIJATELJEV VZAJEMNOSTI
Kar težko je verjeti, da je minil že mesec od našega druženja na Krku, saj so vtisi še precej živi. Naj tale reportaža bralce in prijatelje Vzajemnosti, ki ste bili z nami, spet spomni, kako prijetno smo se imeli na štiridnevnem oddihu. Tiste, ki ste tokrat manjkali, pa naj spodbudi, da boste prihodnje leto potovali z nami …
V Njivice na otoku Krku smo se v nedeljo, 1. junija, pripeljali s petimi avtobusi z vseh koncev Slovenije. No, pravzaprav smo tja prispeli iz Rovinja, kjer je bil naš prvi izletniški postanek. Rovinj imamo v spominu najbolj po tovarni tobačnih izdelkov, ki pa so jo pred leti preselili na obrobje mesta. Pa ste vedeli, da mu pravijo tudi mesto dimnikov? Staro mestno jedro ob morski obali se ni moglo širiti, zato so prišleki dozidavali že obstoječe hiše, vsako stanovanje pa je potrebovalo svoj dimnik. Druga zanimivost, ki je veljala v preteklosti, pa so koze. Rovinjčani so jih zelo cenili (imajo jo celo v mestnem grbu), saj so pomagale preživeti celim generacijam prebivalcev. A v času Jugoslavije so v teh krajih koze veljale za državne sovražnice, ker naj bi po mnenju takratne oblasti preveč opustošile naravo. Ljudje, ki so si drznili na skrivaj vzgojiti kakšno žival, so tvegali hudo kazen …
Pogosto spregledan rak mehurja
ZDRAVJE
Dalj časa trajajoče težave, kot sta pekoče, boleče uriniranje in kri v urinu, so znaki, ki zahtevajo takojšen zdravniški pregled. Čeprav so simptomi podobni kot pri vnetju urotrakta, gre lahko za raka sečnega mehurja, kar pokaže ultrazvok sečil.
Rak mehurja se najpogosteje pojavlja po 60. letu starosti, zlasti med 70. in 80. letom, približno dve tretjini bolnikov je moških. Več kot polovica rakov sečnega mehurja je posledica kajenja, in to ne glede na to, ali so sami kadili ali so bili izpostavljeni pasivnemu kajenju.
-
Brezplačni avtobusi v turističnih krajih
Med 1. julijem in 31. avgustom petkrat na da
n vozi brezplačni avtobus med Radovljico in Bledom. Ustavlja se na železniški postaji v Lescah, kampu Šobec, River Campingu Bled in na blejski avtobusni postaji. Na Bledu pa so organizirane kar tri brezplačne linije z Bled Busom. Linija Okoli jezera ima deset odhodov. Trikrat na dan linija Po vaseh povezuje središče s Selišami, Zasipom, Ribnim in Bohinjsko Belo. Dvakrat na dan pa avtobus pelje na Pokljuko, omogočen je tudi prevoz do pet navadnih koles.
Dobro je biti tam, kjer je dobra voda
UVOD V PRILOGO
Ta slovenski pregovor zagotovo velja v tem delu leta, ko nenehno iščemo vodo v vseh oblikah. Ne le zato, da bi se odžejali, pač pa tudi osvežili.
Obiskali smo nekaj stoječih voda, kot se jim uradno reče, ker za jezero obstajajo posebne definicije. Najbolj klasična pravi, da je to naravna kotanja na kopnem, ki je stalno ali občasno zapolnjena s sladko ali slano vodo. Druga, nekoliko bolj zapletena, pa: jezero je vsako naravno ali umetno vodno telo s površino, večjo od enega hektarja, z enakomerno višino vodne gladine in majhnim dotokom glede na skupno prostornino vode in nima neposredne povezave z morjem. Več kot naravnih imamo pri nas umetnih jezer(c), ki so nastala v nekdanjih v peskokopih in glinokopih, z zajezitvijo rek ali zaradi ugrezanja površja nad rudniškimi rovi. Nekatera so primerna za kopanje, druga le za ribolov ali športne dejavnosti.
-
Aktualno
Julija je začela veljati novela zakona o dolgotrajni oskrbi, ki uvaja možnost statusa oskrbovalec družinskega člana tudi za upokojence. Tisti, ki se bodo za to odločili in seveda ustrezajo pogojem, bodo prejemali 1,2-kratnik minimalne plače (ali 1,8-kratnik za dve osebi) in hkrati ohranili 40-odstotkov zajamčene pokojnine. Prav tako se uvaja prispevek za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bomo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Novela prinaša tudi znižanje stroškov nastanitve in prehrane domov za starejše. Od decembra naprej bodo stanovalci plačevali bistveno manj, saj stroški ne bodo smeli preseči zneska minimalne zajamčene pokojnine za 40 let delovne dobe. Trenutno ta znaša 781,94 evra.
-
AKTUALNO
Premalo javnih najemnih stanovanj, previsoke najemnine, prepočasna gradnja novih stanovanj, hkrati pa veliko praznih stanovanjskih enot in prevelikih nepremičnin, ki jih lastniki le stežka vzdržujejo – to so posledice dolgoletnega zanemarjanja celovite stanovanjske politike. Občutijo pa jih tako mladi kot starejši.
Reševanju bivanjske problematike mladih in starejših je bil namenjen peti predsedničin forum, na katerega je predsednica republike Nataša Pirc Musar konec maja povabila predstavnike različnih strok, politike in nevladnih organizacij. Razprava je izhajala iz dveh osnovnih načel: prvič, stanovanje ni le nepremičnina, je dom, in drugič, reševanje stanovanjskega problema ne sme ostati le zasebno vprašanje posameznikov. »Zagotavljanje domov mora postati odgovornost družbe in stanovanjske politike. Ko zagotovimo varen in dostopen dom za vse, krepimo zaupanja vredno družbo, stabilnost in zaupanje v prihodnost. A je stanovanjska politika predolgo postavljala trg pred ljudi,« je poudarila predsednica.
Sprememb se ne smemo bati, saj prinašajo večjo varnost v starosti
NAŠ POGOVOR
Zakon o dolgotrajni oskrbi se postopno uveljavlja –z glavnimi novostmi od 1. julija naprej – in zagotavlja, da bodo ljudje z enakimi potrebami imeli enake pravice, zatrjuje minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Ob tem dodaja, da gre pravzaprav za nov steber socialne države. »Dolgotrajna oskrba je nova samostojna pravica, ki bo izboljšala življenje mnogih ljudi – tako tistih, ki potrebujejo pomoč, kot njihovih svojcev. Ne ustrašimo se teh sprememb, saj jih nujno potrebujemo, le tako lahko zagotovimo pogoje za dostojno starost vseh nas.«
-
ZDRAVJE
Vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije ima težave z iskanjem, razumevanjem in uporabo informacij o zdravju v vsakdanjem življenju, je pokazala raziskava o zdravstveni pismenosti, ki jo je leta 2020 izpeljal Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Da smo zdravstveno pismeni, pomeni, da znamo poiskati informacije o zdravju in zdravstvenem sistemu, jih razumemo in po presoji uporabimo; da v primeru bolezni razumemo navodila zdravnika in jim sledimo; da poznamo nezdrave navade in vemo, kako jih opustiti ter da poznamo načine za ohranjanje ali izboljšanje zdravja.
Ali lahko upokojenci najamejo kredit?
POISKALI SMO ODGOVOR
Poklicala nas je bralka, ki razmišlja, da bi najela posojilo pri eni od slovenskih bank. Ko je to omenila na prijateljskem druženju, se je razvnela burna debata, saj dve prijateljici trdita, da upokojenci sploh ne morejo dobiti kredita. Zanima jo, ali je to res.
Nemalo upokojencev najema posojila, nekateri želijo na ta način premostiti trenutne finančne težave, drugi potrebujejo denar za večje izdatke, na primer za nakup kurjave, obnovo strehe, nakup avtomobila ipd., ali si želijo privoščiti bolj luksuzne počitnice, nekateri pa na ta način pomagajo sinu ali hčeri, če nimata stalne zaposlitve ali nista kreditno sposobna.
