Pravice po zakonu o dolgotrajni oskrbi
PRILOGA
Dolgotrajna oskrba je namenjena vsem po dopolnjenem 18. letu starosti, ki so zaradi bolezni, poškodb, starostne oslabelosti, invalidnosti ali pomanjkanja oziroma izgube intelektualnih sposobnosti odvisni od pomoči drugih oseb. Dostop do nekaterih storitev je zaradi pomanjkanja kadrov v sociali in zdravstvu še precej omejen, a sčasoma naj bi se razvila široka podporna mreža, ki bo v pomoč zlasti ljudem, ki živijo doma.
Pogoji za upravičenost do brezplačnih storitev po zakonu o dolgotrajni oskrbi zaradi zdravstvenega stanja so:
Vstopne točke za dolgotrajno oskrbo
Priloga / seznam
Vstopne točke so urejene na 16 območnih enotah centrov za socialno delo (CSD). Navajamo jih po abecednem redu, dodani so naslovi in elektronski naslovi za oddajo vlog.
CSD Celje, Opekarniška cesta 15a, 3000 Celje
(za enote CSD: Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah)
tel. št: 03 757 65 40, 03 757 65 01,
e-pošta: do.csdcelje@gov.siCSD Dolenjska in Bela krajina, Resslova ulica 7b, 8000 Novo mesto
(za enote CSD: Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje)
tel. št.: 07 393 26 78,
e-pošta: dolgotrajna.csddolbk@gov.si-
PRILOGA
Znakov, ki nakazujejo, da starejši ne more več varno živeti doma brez pomoči, je več, denimo opuščanje osebne higiene ali izguba telesne teže, kar pomeni, da ne uživa dovolj hrane ali da si je sploh ne pripravlja. Zmedenost in slabo počutje sta lahko posledica nerednega ali nepravilnega jemanja zdravil; pozabljanje dogovorjenih obveznosti in opuščanje vsakodnevnih opravil lahko kažeta na pešanje umskih sposobnosti, zato je pomembno, da zdravnik čim prej preveri, ali gre za resne zdravstvene težave.
-
Iz zgodovine
Poročna slika Franca in Angele Martinčič (par na levi) je nastala 16. novembra 1926 v francoskem mestu Raismes, kjer je Franc delal kot rudar. Po vrnitvi domov leta 1928 sta zakonca prevzela kmetijo v vasi Jelovo nad Radečami. Rodilo se jima je sedem otrok, od katerih sta dva umrla že v otroštvu. Fotografijo hrani njun najmlajši sin Zdravko Martinčič iz Radeč.
Na fotografiji so otroci, ki so leta 1942 obiskovali vrtec v Lokvi. Kraj je takrat spadal pod Italijo, zato je bil pogovorni jezik v vrtcih in šolah italijanski. V prvi vrsti šesta z desne sedi Marija Trobec iz Kopra, ki še vedno ohranja stike s tremi prijateljicami iz najzgodnejših let.
-
Prosti časmaj '26Kultura Aktualno
Spoznajte jih
Razstave upokojenih ljubiteljskih slikark in slikarjev v prostorih uredništva Vzajemnosti so stalnica že skoraj četrt stoletja. Tokratna je malce posebna, saj predstavljamo dela članic Likovne skupine pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Logatec.
Slike so prispevale Marija Čar, Bojana Čik, Zdenka Gorenc, Ana Jaklič, Antonija Jeraj, Lidija Mihelčič, Anica Nartnik, Snežna Oblak, Vidica Bandur Jazbec ter mentorica Darja Rupnik Krušič. Večina si je želela slikati že v mladosti, pa takrat ni bilo priložnosti, so jo pa z veseljem izkoristile po upokojitvi. Likovna skupina deluje deveto leto, a je le ena članica v njej od začetka. Stalna skupina se je izoblikovala pred štirimi leti, pred kratkim pa se jim je pridružila še ena članica, tako da jih je zdaj deset. »Prav lepo smo se ujele.
Ljudje v stiski ne morejo čakati na pomoč
NAŠ POGOVOR
Zaposleni na centrih za socialno delo pogosto poslušajo očitke, da pri izdajanju odločb o upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe zavlačujejo. Vendar na vstopnih točkah ni dovolj kadra, da bi sistem deloval v skladu z načrtovanimi standardi, pri obravnavi vlog pa se zatika tudi zaradi nedelujočega informacijskega sistema ter zahtevnih in dolgotrajnih postopkov, razloži sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjano Milavec. »Na centrih za socialno delo se prvi soočamo s potrebami starejših in hudimi stiskami tako posameznikov kot družin, zato si želimo vzdržen, pravičen in dostopen sistem dolgotrajne oskrbe. S tem ko opozarjamo na pomanjkljivosti, to ne pomeni, da smo nasprotniki zakona. Želimo si le izboljšav, ki bodo v prid ljudem.«
-
Srečanja bolnikov z možgansko kapjo
Mnogi bolniki po možganski kapi ostanejo gibalno ovirani, nekateri pa imajo motnjo govora in se težko sporazumevajo. Pogosto se zaradi tega počutijo nelagodno in se izogibajo druženju. V Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije (CVB) si v družbi ljudi s podobnimi težavami izmenjujejo izkušnje in znanje, razvijajo prostočasne dejavnosti in opozarjajo pristojne, da bolniki in svojci potrebujemo vseživljenjsko podporo (spletna stran: www.zdruzenjecvb@.com ).
Zdrave ledvice, daljše življenje
Zdravje
Ledvice so zelo pomemben organ, saj nenehno čistijo kri in odstranjujejo škodljive presnovke iz telesa. Njihovo okvarjeno delovanje povzroča nabiranje snovi, ki spodbujajo vnetje in okvaro žil, kar pospeši staranje telesa ter nastanek različnih obolenj.
Ledvice med drugim skrbijo za ustrezno količino vode, soli in kislin v telesu, izločajo različne hormone ter uravnavajo krvni tlak, minerale in vitamine, ki vplivajo na zdravje kosti. Predvsem sta tesno povezana delovanje srca in ledvic – ko peša en organ, se to pozna tudi na drugem, zato okvarjeno delovanje ledvic neposredno prispeva k srčno-žilnim boleznim, so opozorili v Društvu za zdravje srca in ožilja, Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije in Slovenskem nefrološkem društvu ob svetovnem dnevu ledvic, ki vsako leto poteka drugi...
-
Kako trgovati z delnicami Vzajemne
Bralec iz Kranja je na radiu poslušal obvestila o uvrstitvi delnic zdravstvene zavarovalnice Vzajemna na borzi, vendar si informacij ni zapomnil. Spomni se, da je pred časom prejel obvestilo, da je tudi sam delničar, zato je poklical v uredništvo in prosil za pojasnilo, kaj to pomeni.
Do delnic Vzajemne zdravstvene zavarovalnice so upravičeni nekdanji zavarovanci zaradi preoblikovanja zavarovalnice v delniško družbo po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Upravičenci z deleži do 120 evrov so lahko izbirali med izplačilom v denarju ali delnicah, drugi so lahko prevzeli le delnice. Te so 4. marca letos začele kotirati na borzi, s 444.753 delničarji pa je Vzajemna postala največja delniška družba v Sloveniji. Največji posamični delničar je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije s 15,23-odstotnim deležem. Delnice malih delničarjev, torej nekdanjih zavarovancev, do njihovega prevzema hrani Klirinško-depotna družba (KDD).
-
Zdravje
Klopi postanejo dejavni spomladi, ko se temperatura tal dvigne nad šest stopinj Celzija in ob zadostni vlagi. Letos so se že »zbudili«, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) priporočajo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu in druge preventivne ukrepe.
Med infekcijskimi boleznimi, ki jih prenašajo klopi, je pri nas najpogostejša lymska borelioza. Na NIJZ odkrijejo približno 4500 primerov na leto, najpogosteje na Goriškem, Gorenjskem in v murskosoboški regiji. Približno sto primerov je klopnega meningoencefalitisa, večinoma na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in v ljubljanski regiji, redkeje pa se pojavlja še humana granulocitna anaplazmoza. Letošnja sezona klopov naj bi bila podobna lanski, pravijo poznavalci, kar pomeni, da jih bo razmeroma veliko. Najdemo jih v gozdovih, na gozdnih robovih, travnikih in vrtovih. Pred vbodi se zavarujemo z oblačili svetlih barv; ko se odpravimo na sprehod ali delamo na vrtu, oblecimo dolge hlače z nogavicami čez hlačnice, majico z dolgimi rokavi in čim višjim ovratnikom ter zaprto obutev. Po prihodu domov preglejmo celo telo in čim prej odstranimo morebitne klope. Uporabljajmo tudi repelente, vendar jih nanašajmo na oblačila, ne na kožo.
