-
Dobro počutjeoktober '25Gibanje
ZDRAVJE
Vadba za krepitev mišic, ravnotežja, gibljivosti in koordinacijo lahko zmanjša tveganje za krhkost za 41 odstotkov ter bistveno zmanjša možnost padcev, ki so eden vodilnih vzrokov poškodb v starosti.
Idealno je seveda, da se dovolj gibamo vse življenje, torej od otroških let naprej, vendar ima tudi vadba v zrelih in poznih letih pozitivne učinke, so poudarili fizioterapevti ob svetovnem dnevu fizioterapije, ki je poudarjal pomen zdravega staranja. Vendar pa raziskave kažejo, da je skoraj tretjina starejših odraslih telesno neaktivna, kar pomeni, da večji del dneva presedijo. Neaktivnost pa je glavni vzrok krhkosti, ki se kaže z občutkom izčrpanosti, šibkostjo, počasnim premikanjem, težavami z ravnotežjem in izgubo telesne teže.
-
DOM
Radi se pohvalimo, da živimo v zeleni deželi, a če pogledamo okrog sebe, pogosto naletimo na različne odpadke. Zlasti ob cestah in počivališčih se vedno pogosteje kopičijo smeti.
Ne le da kazijo podobo o urejeni državi in škodujejo okolju, njihovo odstranjevanje zahteva tudi veliko denarja. Po podatkih nevladne organizacije Ekologi brez meja so stroški za čiščenje odpadkov ob cestah znašali kar 890.000 evrov in vsako leto narasejo za dodatnih 100.000 evrov. Najpogosteje so med smetmi cigaretni ogorki, embalaža hrane, plastenke in pločevinke. Ti odpadki se ne razgradijo čez noč, ampak ostajajo desetletja, razpadajo v mikroplastiko in onesnažujejo tla, vodo ter ogrožajo živali. V društvu tudi ugotavljajo, da smeti privlačijo nove smeti, saj če že leži plastenka na tleh, je večja verjetnost, da bo nekdo odvrgel še svojo. In kakšno sporočilo s tem dajemo otrokom, ki jih vzgajamo v duhu zelene Slovenije, se sprašujejo ekologi.
Pogovor razreši marsikatero o stiskah
Dobro počutjeoktober '25Zdravje
ZDRAVJE
Ob svetovnem dnevu samomora so strokovnjaki vnovič poudarili pomen pogovora o samomoru – brez obsojanja, a z veliko razumevanja in podpore.
Stisko pri človeku prepoznamo, če se je spremenil, začel zapirati vase ali umikati iz okolja, če hitro spreminja razpoloženje, nekateri pa tudi zelo neposredno povedo, da razmišljajo o samomoru, je povedala psihologinja Vita Poštuvan iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem. Najpomembnejše je, da ostanemo ob njem, si zanj vzamemo čas in izkoristimo priložnost za pogovor o najhujših stiskah, pa svetuje Samo Mirt Kavšek, predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora.
-
Dobro počutjeoktober '25Zdravje
Zdravila niso bomboni
Skoraj ni človeka, ki ne bi vsaj občasno uporabljal zdravil, ki jih kupi v lekarni brez recepta, na primer protibolečinske tablete, nosna pršila, sirupe proti kašlju ali zdravila za blaženje zgage. Večinoma so namenjena lajšanju blagih, kratkotrajnih zdravstvenih težav, najpogosteje prehlada, bolečine ali vročine, vendar pa je potrebno dosledno upoštevanje navodil za uporabo, so opozorile agencije za zdravila in medicinske pripomočke v mednarodni kampanji Zdravila niso bomboni.
-
Jabolko – izjemno darilo narave
Jabolko spada med najbolj priljubljeno sadje, zato ni čudno, da sta mu v oktobru namenjena kar dva praznika: na Kozjanskem in Dolenjskem. Praznik kozjanskega jabolka se tradicionalno odvija drugi teden v oktobru v Podsredi, središču Kozjanskega parka. Prireditve in dogodki, ki se tako ali drugače vrtijo okoli »jabke«, bodo potekali že vse od 5. oktobra. Vrhunec dogajanja pa bo 11. in 12. oktobra. Na osrednjem trgu v Podsredi bodo na prodaj regionalni izdelki, od jabolk iz travniških sadovnjakov, domačih izdelkov in pridelkov do izdelkov...
-
Manca Košir: Manj je mene, bolj sem Jaz
Obširna biografija je izšla dobro leto po smrti vsestranske Mance Košir – profesorice, novinarke, prostovoljke, pisateljice, političarke in aktivistke. Po njenih zapisih jo je uredil ter dopolnil pisatelj in prevajalec Žiga Valetič. Prvoosebna pripoved nas popelje po življenjski poti, hkrati pa odkriva vse znane in še kakšno skrito plat ene najbolj priljubljenih Slovenk, ki je rada podirala tabuje. Ni bila le karizmatična in nekoliko svojska osebnost, pač pa tudi zelo zavzeta spodbujevalka branja knjig, ambasadorka radostnega staranja, zelena političarka, borka za paliativno oskrbo in detabuizacijo smrti, pesnica, predvsem pa raziskovalka življenja in ljubezničarka, kot si je sama rada rekla. (Založba Goga, 37,90 evra)
Prehlada se lotimo z učinkovitimi sredstvi
Dobro počutjeoktober '25Zdravje
Zdravje
V hladnejšem delu leta v zraku kroži več virusov in tako se poveča možnost, da zbolimo za katerim od prehladnih obolenj. Ta se namreč hitro širijo, najpogosteje s slino, ki jo oboleli širijo naokrog s kašljanjem, kihanjem, smrkanjem, pa tudi prek rok in predmetov. Prehlad po navadi zdravimo kar doma. Najbolj pomagata pitje veliko tekočine (vsaj dva litra na dan toplih, a ne vročih napitkov) in počitek. Jejmo veliko sadja in medu, če ga smemo uživati. Bolečine v grlu ali vneto žrelo blažimo s pastilami za lizanje ali pripravki za grgranje.
Uporabljaj vse pripomočke in pomagala, ki obstajajo
AKTUALNO
Življenjska moč ni povezana s tem, koliko časa še imamo. Povezana je s pogledom v prihodnost, pa tudi s tem, da se ozremo čez ramo in pogledamo, kaj se je že zgodilo.
Tako je zapisala norveška igralka, pisateljica in kolumnistka Linn Skåber v predgovoru knjige Starost in radost , ki je nastala na podlagi njenih dolgoletnih druženj s starejšimi ljudmi. »Vedno se mi je zdelo, da je starost zelo zanimiva, veliko sem se ukvarjala z njo. Čisto na začetku se tega v bistvu nisem zavedala, samo všeč so mi bili ljudje, ki so dolgo živeli.« S kratkimi miniaturami predstavlja ganljive, tople in duhovite portrete starejših ljudi, včasih sentimentalne, celo rahlo naivne, spet drugič brutalno realistične.
-
AKTUALNO
Gospoda pri 86 letih so po preboleli hudi pljučnici odpustili iz bolnišnice. Zaradi dolgotrajnega ležanja je močno oslabel, tako da brez pomoči ne more niti vstati iz postelje. Sam ne more več živeti, potrebuje pa vsakodnevno nego, ki mu je otroka, ki bivata v drugem kraju, poleg tega sta še zaposlena, ne moreta zagotoviti.
Med starejšimi pacienti je veliko podobnih primerov. Nekateri nimajo svojcev ali ti ne morejo ustrezno skrbeti zanje. Dogaja se, da pacienta tako hitro odpustijo v domačo oskrbo, da svojci ne utegnejo prilagoditi pogojev za nego, na primer priskrbeti bolniških postelj in ustreznih pripomočkov. Marsikateri niso vešči nege po poškodbah ali pri hujših zdravstvenih stanjih. Kako hude so stiske, dobro vedo socialne delavke v bolnišnicah, ki pogosto pomagajo iskati rešitve.
-
