Svet, ki leži pod našimi nogami
Kultura
Polovica slovenskega ozemlja je kraškega, zato ni presenetljivo, da je naša podzemna dediščina izjemna. Jamarji so pri nas odkrili že blizu 16 tisoč jam, vedno znova pa odkrivajo nove. Zelo poenostavljeno jih delimo na vodoravne jame in navpična brezna, v njih pa se skrivajo kapniki, slapovi, jezerca in druga naravna čudesa.
Tisti, ki smo doslej obiskali Postojnsko jamo in morda še katero od manjših turističnih jam, se sprašujemo, kaj jamarje žene v temne globine, med deroče vode in nevarne previse. Zakaj je tako vznemirljivo »riniti tja dol«? »Zato, ker je jamarstvo odkrivanje neraziskanega. Ker so pod zemljo ogromni prostori, kamor še ni stopila človeška noga. In občutek, ko vstopiš v prostor in se zaveš, da tam ni bil še nihče pred tabo, je neverjeten,« odgovarja jamski fotograf Peter Gedei.
Človekove pravice s starostjo ne zastarajo
Aktualno
Razprave o položaju starejših v družbi bi se morale premakniti od skrbi za nemočnega posameznika oziroma prejemnika pomoči k uresničevanju njihovih univerzalnih človekovih pravic. Šele takrat bi se starejši počutili enakovredne člane družbe ter živeli v skladu s svojimi potrebami in željami.
Biserka Marolt Meden, nekdanja predsednica združenja Srebrna nit, meni, da bi morali končno sprejeti akcijski načrt za uresničevanje Strategije dolgožive družbe, saj smo jo sprejeli že pred leti. Na širši ravni pa potrebujemo konvencijo o pravicah starejših, s katero bi zagotovili podlago za ustrezno zakonodajo na vseh področjih, ki zadevajo starejše. Ob pripravi konvencije je treba upoštevati, da so starejši izredno raznovrstna skupina, zato vseh ne smemo obravnavati enotno.
-
Sindikate potrebujemo vedno bolj
NAŠ POGOVOR
Za pravice se je treba vedno znova boriti, tudi za tiste, ki že obstajajo, pa seveda še za kaj drugega, pravi Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije (SUS), ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ekonomistka po poklicu je bila na začetku delovne kariere zaposlena v mariborski tekstilni tovarni Svila, med letoma 1982 in 1986 je bila podpredsednica Zveze sindikatov Slovenije, nato je delala na drugih področjih, dokler se po upokojitvi ni znova pridružila sindikalistom. Od letos je tudi predsednica Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Kadarkoli se oglasi, opozarja na krivice, zahteva spoštovanje predpisov ter odločno zagovarja solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje.
-
Duševno zdravje je temelj za kakovostno življenje
Festival duševnega zdravja, ki ga že četrtič organizira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju s partnerji, bo letos 15. maja v Celju. Namenjen je obiskovalcem vseh generacij, ki se bodo lahko pogovorili o svojih dilemah ali stiskah, na delavnicah in predavanjih izvedeli marsikaj koristnega o sproščanju, obvladovanju stresa, iskanju notranje moči, premagovanju žalosti, gradnji dobrih odnosov in podobno, ali pa se v živi knjižnici pogovorili s sogovorniki z različnimi življenjskimi izkušnjami. Na stojnicah na Krekovem trgu se bodo predstavile različne ustanove in društva s področja duševnega zdravja.
Vse več operacij s pomočjo robota
Zdravje
Robotska kirurgija je v Sloveniji že postala standard sodobne kirurške obravnave, zlasti pri posegih na področjih urologije, abdominalne kirurgije in ginekologije. Bolnikom prinaša prednosti, kot so manjša izguba krvi, manj zapletov, hitrejše okrevanje in večja natančnost posegov.
V slovenskih bolnišnicah je trenutno šest robotskih sistemov. Inštrumente vodi kirurg, robot pa omogoča natančne gibe, dober pregled in dostop do težje dostopnih predelov. Kirurg opazuje trirazsežnostno sliko, operira na slabo dostopnih mestih, vidi povečano sliko, kirurške inštrumente lahko obrača bolje kot z roko, poleg tega robot izniči tresavico rok. Robot ni nadomestilo za kirurga, ampak orodje, ki omogoča še bolj natančno in varno operiranje, so ob 4.
Še vedno zavržemo preveč hrane
Prehrana
Po podatkih statističnega urada smo v Sloveniji leta 2024 zavrgli 168.000 ton hrane oziroma 79 kilogramov na prebivalca.
Čeprav je ta številka precej pod povprečjem EU, ki znaša 131 kilogramov na prebivalca, je to še vedno pomemben ekonomski, okoljski in družbeni problem, opozarja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Poleg tega je med nami veliko družin, ki si težko privoščijo zdrave in dovolj hranilne obroke. Zato ZPS skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije sodeluje v programu Pri hrani prihrani, v okviru katerega pripravljajo kampanjo o pametni porabi hrane in zmanjševanju odpadkov ter širijo prepričanje, da cenovno dostopna hrana ne pomeni nujno slabše ali manj kakovostne prehrane. Med drugim razvijajo preprosto digitalno orodje za načrtovanje jedilnikov in nakupovanje, pripravljajo kuharske delavnice za otroke, starejše in socialno ranljive družine ter širijopraktične nasvete, od tega, da je doma kuhana hrana cenejša in bolj zdrava, da je mogoče iz osnovnih živil pripraviti več obrokov, do pametnega načrtovanja nakupov in porabe živil.
Redno gibanje blaži težave Parkinsonove bolezni
Zdravje
Za Parkinsonovo boleznijo v Sloveniji trpi približno 11 tisoč ljudi. Zaradi napredka medicine lahko bolnikom zagotovimo dolgo obdobje dobrega in kakovostnega življenja, kljub temu pa se soočajo z izzivi, opozarjajo strokovnjaki.
Bolezen nastane zaradi propadanja nevronov, ki proizvajajo dopamin, kar postopno vodi v pojav motoričnih in nemotoričnih simptomov. Potek se lahko med posamezniki precej razlikuje, značilni simptomi pa so: tresavica, drsajoča hoja, togost mišic, zmanjšana gibljivost, upočasnjenost in poslabšanje ravnotežja. Bolezen vpliva tudi na razpoloženje, spanje in koncentracijo. Zakaj pride do propadanja nevronov, še ni povsem jasno. »Omenja se kombinacija okoljskih dejavnikov (vpliv zraka, vode, hrane) in genetske predispozicije, ki vplivata na razvoj bolezni,« je ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni pojasnil prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., spec. nevrologije in predsednik Društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami Trepetlika.
-
Zdravje
Astma je dobro obvladljiva bolezen, vendar le če imajo bolniki dostop do ustreznega zdravljenja in ga pravilno izvajajo. To je osnovno sporočilo svetovnega dne astme, ki ga zaznamujemo 5. maja.
Simptomi, kot so oteženo dihanje, piskanje v prsih, kašelj in občutek stiskanja, se lahko pojavijo v katerem koli življenjskem obdobju. Alergologi opozarjajo, da do zapletov pogosto prihaja zaradi neustrezne ali neredne uporabe zdravil ter neenakega dostopa do sodobnih terapij. Za preprečevanje poslabšanja je nujno tudi prepoznavanje sprožilcev, ki so lahko alergeni, okužbe dihal, hladen zrak, onesnaženje ali telesni napor.
-
Kultura
Adrian P. Kezele: 59+
Najboljše šele prihaja
Po djotišu, starodavni vedski astrologiji, se otroštvo raztegne do devetindvajsetega leta, mladost traja do devetinpetdesetega, odraslost, ki se šteje za vrhunec življenja, pa se začne po devetinpetdesetem letu. V tej razdelitvi življenjskih obdobij o »starosti« ni niti besede, po devetdesetem se namreč zrelost šele začne. Ker je tako razmišljanje tako zelo drugačno od zahodnjaškega, kot ga poznamo, je zanimivo prebrati, kako si narediti naša zrela leta res najlepša. S praktičnimi nasveti in duhovnimi napotki nas avtor spodbuja, da spet vzpostavimo stik s telesom, duhom in svojim življenjskim smotrom. Kot pravi, je edina stvar, ki jo potrebujemo, odprto srce in pripravljenost zaupati, saj »glavno vprašanje ne bi smelo več biti, zakaj se staramo, ampak kako se lahko staramo bolje«. (Založba Chiara, 28 evrov)
