Sezonsko delo v kmetijstvu

Bralka je v uredništvo poslala elektronsko pošto, ker z možem iščeta dodatno delo. Zanima ju, kako lahko še kaj zaslužita, obenem pa prejemata pokojnino. Upokojena sta manj kot leto dni in sta dobrega zdravja. Ker živita v mestu, a sta rada na svežem zraku, sta razmišljala o tem, da bi pomagala pri sezonskem delu na kmetiji (na primer pri obiranju sadja).

Tisti, ki pri nas prejemajo pokojnino, lahko delajo občasno in pod določenimi pogoji, kar ne vpliva na prejemanje pokojnine niti ne zahteva vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Najpogosteje gre za delo po avtorski oziroma podjemni pogodbi ali kateri drugi pogodbi civilnega prava ali pogodbi o začasnem in občasnem delu upokojencev. V pogodbi, ki jo sklenete z delodajalcem, morata biti navedena obdobje opravljanja dela in število ur, določena mora biti urna postavka ter predviden skupni znesek dohodka. V enem mesecu lahko sicer opravite največ 60 ur, ne glede na to, ali gre za istega ali več delodajalcev. Največ trikrat v letu pa lahko opravite 90 ur začasnega ali občasnega dela, vendar pa seštevek ur ne sme preseči 720 ur v koledarskem letu. 

Aktualno 

Poklical nas je bralec, ki so ga zmotile burne debate po družbenem omrežju o neprimernem ravnanju do stanovalcev v domovih starejših občanov in bolnišnicah. »Kot da bi ljudje želeli tekmovati, kateri pozna krutejšo zgodbo ali ima gršo izkušnjo,« je dejal in dodal, da je začel premišljevati, ali bi se sploh preselil v dom starejših, čeprav je vlogo oddal že pred dvema letoma.

Zagotovo je potreben temeljit razmislek pred tovrstnimi objavami, saj mečejo slabo luč na vse zaposlene v domovih in bolnišnicah, ki si tega resnično ne zaslužijo.

AKTUALNO

Nedorečenosti in konkretnih neznank je dobre tri mesece pred uveljavitvijo najkompleksnejših sprememb v socialnem varstvu do zdaj še veliko, je pokazala okrogla miza o dolgotrajni oskrbi, ki jo je marca pripravila Socialna zbornica Slovenije. Najpomembnejše je, so se strinjali udeleženci, da javnosti ne bi smeli dajati obljub, ki jih ne bo mogoče izpolniti.

Da bo zakon o dolgotrajni oskrbi, do katere naj bi bilo upravičenih okoli 75.000 ljudi, v polni meri zaživel do konca leta, očitno neomajno verjamejo le na ministrstvu za solidarno prihodnost. Minister Simon Maljevac je na okrogli mizi priznal, da je pri izvajanju zakona veliko ovir, »a da se ne smemo ustrašiti izzivov, niti kadrovskih«. Po njihovi časovnici naj bi 1. julija začel veljati nov sklop pravic za ljudi, ki potrebujejo pomoč na svojem domu.

Zakaj se moški redkeje odzivajo na program Svit

Rak debelega črevesa in danke je četrti najpogostejši rak pri ženskah in moških, a ga je mogoče ob zgodnjem odkrivanju preprečiti, če ga odkrijejo v začetni fazi, pa je povsem ozdravljiv. Pravočasnemu odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb pri ljudeh, starih od 50 do 74 let, je namenjen presejalni program Svit. Marsikomu sodelovanje v programu celo reši življenje, saj se rak razvija tudi do deset let brez vidnih simptomov. Vendar se kar tretjina tistih, ki vsaki dve leti prejmejo vabilo, naj na pregled pošljejo vzorček blata, nanj ne odzove, opozarjajo na NIJZ. Med njimi je največ moških, še posebej tistih v starostni skupini med 50 in 55 let. Prikrito krvavitev v blatu odkrijejo pri približno petih odstotkih udeleženih, a le pri redkih gre v resnici za raka. Na kolonoskopiji lahko večino predrakavih sprememb in polipov uspešno odstranijo in tako preprečijo razvoj bolezni.

ZDRAVJE

Stalna utrujenost, brezvoljnost, pomanjkanje energije, nespečnost, srbenje kože, otekanje oči zjutraj in goleni proti večeru ter penjenje seča so znaki, da naše ledvice ne delujejo dobro.

To se lahko dogaja že dalj časa, saj okvara ledvic praviloma ne boli, vendar v telesu povzroča hude posledice, postopno napredujoče slabšanje ledvičnega delovanja vodi v kronično ledvično bolezen. Po drugi strani pa lahko z zgodnjim zdravljenjem zavremo napredovanje bolezni in preprečimo dokončno odpoved ledvic.

Drago Tacol: Dober dan, starost
Ker smo si ljudje različni, se tudi stara vsak drugače. A vsaka starost je bogata z izkušnjami, spomini, doživljaji, ljudmi, ki so nam kadar koli stopili na pot. Na to bogastvo, ki polni naše kašče življenja s številnimi majhnimi stvarmi, nas želi spomniti avtor, psiholog po izobrazbi. Spodbuja bralca, da na lastno staranje pogleda z različnih vidikov. Besedila, ki jih je sprva pisal za revijo Ognjišče, bogatijo reprodukcije umetniških del akademske slikarke Darinke Pavletič Lorenčak. (Založba Ognjišče, 19,90 evra)

ZDRAVA PREHRANA 

Inštitut za nutricionistiko je že enajstič zapored podelil nagrade za najbolj inovativna živila leta 2025. To so izdelki, ki imajo ugodno prehransko sestavo, hkrati pa sledijo smernicam trajnostnega razvoja in ohranjanja okolja.

Nagrade so prejeli: Pekarna Spar za čičerikino copatko, Mlinotest za beljakovinske testenine Mlinotest Active Protein Sedani, Bio dobrote za linijo ekoloških mlečnih izdelkov z okusom banane, Spar za solati Champ in Hot Champ ter Nikino bovlo, Pivka Perutninarstvo za piščančjo ter veggie solato Mexicana in BioWay za rastlinsko bolognese omako s korenčkom. Posebno nagrado za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi je prejela Ekološka kmetija Kukenberger za slane štruklje, posebno nagrado za inovativnost pri lokalni...

Možganska kap bolj ogroža kadilce
Mnoge raziskave so pokazale, da spada kajenje med najpomembnejše dejavnike, ki povečujejo tveganje za nastanek možganske kapi. Za 45 odstotkov bolj ogroženi so pasivni kadilci v primerjavi z nekadilci, pri aktivnih kadilcih pa tveganje narašča sorazmerno s številom pokajenih cigaret. Vsakih pet dodatnih cigaret na dan pomeni 12-odstotno povečanje tveganja. Cigaretni dim namreč vsebuje številne kemijske snovi, od katerih jih je najmanj 250 neposredno škodljivih za zdravje, 69 pa rakotvornih. S kajenjem v telo nenehno vnašamo strupe, ki iz pljuč prestopajo v kri in škodujejo drugim organom. Ko kajenje opustimo, se to tveganje znatno zmanjša.