-

Noč knjige seje semena sožitja
Sveta ne spreminjamo ne z bombami ne s številkami, pač pa z zavedanjem, kdo smo – vsak zase in drug drugemu, naravi, živalim in rastlinam, planetu Zemlja, pravijo v Društvu festival Sanje in Založbi Sanje, ki že trinajstič organizirata Noč knjige. Ta slavi knjigo in branje kot temeljna gradnika zdrave družbe in poteka ob svetovnem dnevu knjige, 23. aprilu. Letošnja tema je Sožitje, ki ga ponazarja verz Srečka Kosovela: »V meni je čas, ko bo človek človeku: človek. V meni je čas, ko bo narod narodu: narod.
Najboljša izbira je zdrava izbira

ZDRAVJE
Približno 40 odstotkov obolevnosti za rakom bi lahko preprečili z zdravimi odločitvami, na kar že leta opozarjajo onkologi. Že s tem, da ne kadimo, kožo vestno ščitimo pred sončnimi žarki in se več gibljemo, izboljšamo kakovost življenja, hkrati pa zmanjšamo možnosti, da zbolimo.
Odločamo se za majhne korake, kajti tako kot se rak ne pojavi čez noč, tudi bolj zdrave odločitve sprejemamo postopoma. Pri tem nam lahko pomagajo priporočila Evropskega kodeksa proti raku, ki jo je predstavila Zveza slovenskih društev za boj proti raku. Izšla je že peta, posodobljena izdaja, ki temelji na najnovejših znanstvenih dognanjih. Vsebuje 14 razumljivih in preprostih priporočil, ki se dotikajo naših vsakdanjih navad ter tudi okoljskih dejavnikov, s katerimi se srečujemo. Seveda prav vseh bolezni tudi s preventivnimi ukrepi ne moremo preprečiti, pa če smo še tako dosledni. Vendar pa naredimo nekaj dobrega zase in za svoje zdravje že, če upoštevamo nekaj priporočil.
-
Iris Škerbot: Bolezni in škodljivci vrtnin
Priročnik za hitro prepoznavanje težav in izbiro ustreznih rešitev je namenjen tako ljubiteljskim vrtičkarjem kot profesionalnim pridelovalcem. Vsem bodo koristili nasveti strokovnjakinje za varstvo vrtnin, povzeti po dolgoletnih izkušnjah in podprti s sodobnim znanjem. Najprej pojasni preventivne ukrepe za zdravo rast, od kolobarjenja in pogojev za sajenje do naravnih pripravkov ter fitofarmacevtskih sredstev na podlagi mikroorganizmov. Osrednja tema priročnika so podrobni opisi skoraj 70 različnih bolezni in škodljivcev s fotografijami različnih razvojnih stopenj ter ukrepi za omejevanje ali uničenje škodljivih organizmov. (Založba Kmečki glas, 29,90 evra)
Zame ni večje uganke, kot je človek

NAŠ POGOVOR
Kot vsaka mišica v telesu tudi možgani najbolj zdravo delujejo, kadar jih redno uporabljamo, pravi upokojena klinična psihologinja in psihoterapevtka Meta Kramar. Sama povedano v polnosti udejanja, kljub temu, da bo junija dopolnila 95 let. Večji del poklicne poti se je posvečala psihoterapiji, zlasti otrok in mladostnikov, več kot trideset let je bila zaposlena na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani, predavala je na medicinski fakulteti, je tudi soavtorica učbenika Psihoterapija otroka. V pokoju še vedno dejavno spremlja razvoj stroke, piše zgodovino začetkov klinične psihologije, pedopsihiatrije in psihoterapije pri nas, s kolegi je izdala Izbrana dela Leva Milčinskega. Je pobudnica ustanovitve Društva za zgodnji razvoj, ki se posveča tudi senzibilizaciji ljudi v zdravstvenih in socialnih poklicih za čustvene potrebe otrok v najbolj pomembnem obdobju – prvih dveh let življenja.
-
Anja in Bojan Rot: Gobe nabiramo vse leto
Pravi poznavalci vedo, da gobe rastejo vse leto in da je užitnih znatno več kot tistih deset, ki jih običajno nabirajo ljubiteljski gobarji. Zato sta oče in hči, Bovčana, temeljito opisala 76 različnih gob, ki jih lahko v različnih letnih časih najdete v naših gozdovih, na jasah ali celo travnikih, in k vsakemu opisu dodala še recept. Ker opažata, da gobe največkrat pripravljamo ocvrte ali z veliko čebule in česna – s čimer pogosto pokvarimo okus – sta predstavila kreativne recepte, med drugim za skutne ocvrtke s teranovko, postrvje cmočke z lisičkami, zeleni pastičo z marčnicami in celo za želebonbone iz gob. Knjigi je priložena pahljačasta knjižica, ki nam pride prav v gozdu pri prepoznavanju užitnih gob. (Založba Kmečki glas, 39 evrov)
-

Kultura
V Škofji Loki bodo po enajstih letih spet uprizorili Škofjeloški pasijon, ki temelji na najstarejšem ohranjenem dramskem besedilu, zapisanem v slovenskem jeziku.
Leta 1721 ga je zapisal kapucin pater Romuald Marušič. Hrani ga Kapucinska knjižnica in je od leta 2016 vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Velja tudi za edino v celoti ohranjeno režijsko pasijonsko knjigo v Evropi z začetka 18. stoletja, saj poleg dodatkov v latinskem in nemškem jeziku vsebuje tudi režijske opombe. Besedilo je sestavljeno iz 869 verzov in 13 podob ter povzema svetopisemska besedila od izgona Adame in Eve iz raja do Kristusovega trpljenja in odrešenja.
-
Nakup zdravil prek neuradnih spletnih lekarn je tvegan
Zdravila niso običajno blago, pač pa neposredno vplivajo na zdravje. Kljub temu jih mnogi naročajo prek spleta, ker je to priročnejše in včasih tudi ceneje. Vendar pa se na spletu pojavlja več lažnih lekarn, ki lahko prodajajo zdravila s pretečenim rokom uporabnosti, zato so manj učinkovita ali pa vsebujejo neznane sestavine z napačnimi odmerki učinkovin, strupene primesi ali bakterije, so opozorili v Lekarniški zbornici Slovenije, kjer odsvetujejo nakupe zdravil po spletu.
-

Inovativna živila leta 2026
Inštitut za nutricionistiko je že dvanajstič zapovrstjo razglasil najbolj inovativna živila. To so živila, ki so se na trgu znašla v zadnjem letu in jih odlikujejo kakovostne surovine, pogosto lokalnega izvora, izboljšana hranilna sestava ter praktičen način uporabe, pri čemer upoštevajo tudi okus ter vidike trajnosti in tradicije. Letos so nagrade prejeli Žito za proteinski kruh, Pekarna Spar za pecivo Viktor, Amafood za musli brez glutena z jagodami in bananami, Ljubljanske mlekarne za linijo mu skyr, Mlekarna Planika za kefir z vlakninami, Spar za Lukov super zajtrk in Brinino azijsko skledo, Mercator IP za solati iz linije Mercator minute: zelena vitalka in fit mediteranka ter Pr' Poloni in Juriju za bio fermentiran česen. Posebno nagrado za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi je prejelo podjetje Barty za Anjine domače krape.
-

AKTUALNO
Starejši so pogosto tarče prevar v obliki sumljivih elektronskih in telefonskih sporočil, lažnih nagradnih iger, zavajajočih oglasov, zlasti zdravstvenih nasvetov ter novic, ki namenoma vzbujajo strah ali nezaupanje. Prevaranti namreč izkoriščajo njihove občutke stiske, osamljenosti in zaupanja v avtoriteto.
V poplavi informacij iz časopisov, s televizije, spleta in družbenih omrežij ni vedno jasno, katere so resnične in katere zavajajoče. Zares je težko ločiti zrnje od plev, kot je Forum Festivala za tretje življenjsko obdobje naslovil razpravo o zavajanju in goljufijah na spletu. Koliko je prevar v resnici, ne ve nihče, saj mnogi iz sramu zamolčijo, da so nasedli. Pred njimi pa se lahko zavarujemo le s kritičnim razmišljanjem in izogibanjem nepremišljenemu ravnanju, nujna pa sta tudi sodelovanje institucij in prijava goljufij pristojnim organom.




