-
Fizioterapevtske storitve so zelo iskane, saj imamo pogoste bolečine in druge težave z zdravjem, a žal so za večino težko dostopne. V prvi vrsti zato, ker je fizioterapevtov premalo in so čakalne dobe (pre)dolge, po drugi strani pa je ovira cena, saj mora uporabnik vse storitve plačati sam. Zato so dobrodošli inovativni pristopi, kot je spletna platforma FroomCare.
Nastala je iz zamisli, kako približati vadbo oziroma terapijo čim širšemu krogu ljudi z uporabo pametnih naprav: računalnika, tablice ali telefona. Program so razvili v zagonskem podjetju DTs HUB, v katerem sta izkušnje združila paralimpijec Darko Đurić, ki kot invalidna oseba brez fizioterapije ne bi bil tako mobilen in aktiven, in športni terapevt Grega Nahtigal, zdaj so ga razširili s skupino strokovnjakov fizioterapevtov in kenziologov. »Pristop je enostaven. S telefonom fotografirate QR kodo (ali kliknete na povezavo, link), ki vam takoj odpre povezavo do naših videovsebin. S pritiskom na play sledite vodeni vadbi. Praktično dobite na dom virtualnega terapevta,« razloži Grega Nahtigal.
Medgeneracijsko sožitje v praksi
Aktualno
Večgeneracijski centri dajejo možnost kakovostnega preživljanja prostega časa starejših in mlajših sokrajanov; ukvarjajo se z najrazličnejšimi brezplačnimi dejavnostmi, dobijo tudi podporo in pomoč v vsakdanjem življenju. Ker se je iztekel petletni program, v katerem je bilo delovanje petnajstih večgeneracijskih centrov financirano iz evropskih sredstev, je njihovo nadaljnje delovanje ogroženo.
Večgeneracijski centri (VGC) so bili v prvi vrsti odprti za informiranje, druženje, svetovanje in izobraževanje vseh generacij, še posebej t. i. ranljivih skupin, med katere spadajo starejši, invalidne osebe ter otroci in mladi iz socialno ogroženih okolij. Dobrodošli pa so vsi prebivalci, saj centri delujejo kot dobra preventiva pred osamljenostjo in socialno izključenostjo, spodbujajo druženje in sodelovanje med generacijami, krepijo socialne veščine ter omogočajo učenje ter prenos znanja in izkušenj v vseh življenjskih obdobjih.
-
Prvošolci Osnovne šole Ljubo Šercer Ig so se z žal že pokojno učiteljico Tončko Rupert fotografirali na začetku šolskega leta 1973/74. Septembra 2022 pa so se ob 40. obletnici valete spet srečali, medse so povabili tudi učiteljico Mileno Gradišar, ki je učila tretji razred. Fotografiji je poslala Meta Hlupić.
Branka Krajnc iz Maribora hrani fotografije svoje prababice Marije (Mici) Aleš, ki je živela v Ljubljani. Med njimi sta tudi poročni fotografiji, ki sta ju sorodnici podarili v spomin prababici. Ivanka in Vinko (levo) sta se poročila septembra 1925, Mila in Mirko pa aprila 1927.
-
Ob strmoglavljenju slovenskega letala pri Ajacciu na Korziki je 1. decembra 1981 umrlo 180 ljudi.
Benazir Buto je 2. decembra 1988 postala pakistanska premierka in kot prva ženska prišla na čelo kakšne islamske države.
Petega decembra 1492 je Krištof Kolumb kot prvi Evropejec stopil na karibski otok Hispaniola (danes Haiti in Dominikanska republika).
Šestega decembra 1254 je Maribor prvič omenjen kot mesto.
Desetega decembra 1901 so podelili prve Nobelove nagrade, namenjene so posameznikom ali skupinam za izjemne uspehe.
S potrpljenjem do žlahtne vezenine
Sonja Porenta iz Medvod je ena redkih mojstric, ki izdeluje replike vezenih pokrival iz 19. stoletja, in to po starem, na roke. Sprva jih je izdelovala zase, da je izživela svojo ustvarjalno žilico, zdaj pa na tak način neguje oblačilno dediščino.
Čudovite izdelke poustvarja iz originalnih kosov. »Poustvarjanje pomeni, da je izdelek kar se da podoben originalu, zato skrbno izbiram materiale.« Te pa je pri nas zelo težko najti, občasno jih kupi v tujini s pomočjo prijateljev, je pa res, da so kar precej dragi. Tudi originalna oblačila je težko najti, večinoma so le še v muzejih ali jih hranijo zasebni zbiratelji. Če je le mogoče, si kakšnega izposodi, ga natančno premeri, temeljito pregleda z vseh strani in si zapiše vse podrobnosti, mož pa ga fotografira. Vsakega kosa se z zavedanjem, da so ga nekoč davno ustvarile neke pridne roke, dotika s spoštovanjem in v rokavicah.
-
GORIŠNICA
Društvo upokojencev Gorišnica letos praznuje 70 let. Ustanovil ga je Ivan Roškar iz Moškanjcev, vodili pa so ga Ivan Vojsk, Jožef Donaj, Dušan Čokl, Slavko Brodnjak, Anica Cvitanič, Franc Meško, Irena Lapornik, Ivan Obran. Od leta 2010 je predsednik Viljem Horvat. Prostore društva, ki šteje približno 400 članov, krasi mnogo priznanj in pohval, predvsem pa mnogo pokalov, ki so jih prejeli kegljači in šahisti. Zelo pomemben projekt je Starejši za višjo kakovost življenja doma, ki ga skupaj s srčnimi prostovoljci že deset let zelo vzorno vodi...
-
Kdo je »krampus« in kakšno vlogo ima v adventnem času?
Odgovor pošljite do 16. decembra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili majico Vzajemnosti.
Rešitev iz novembrske številke: Triglavu (2864 m) po višini sledijo: Škrlatica (2740 m), Mali Triglav (2725 m) in Mangart (2679 m).
Darilo prejme: Sara Velkavrh, Ljubljana
-
Poskrbite za ustrezno intimno nego
Ustrezna intimna nega je pomemben del osebne higiene žensk. Nožnična sluznica je veliko občutljivejša od kože in ima znatno nižji pH v primerjavi s kožo. Zato so za intimno nego najboljši izdelki z vrednostjo pH med 3,5 in 4,8. Tako ohranjamo naravno ravnovesje in vzdržujemo zdravo vaginalno mikrofloro, ki je njena naravna obramba. Ko ne uporabljate intimnega mila, so priporočljivi vlažni robčki za intimno nego Abena, ki imajo pH, prilagojen intimnemu predelu, so brez parfumov in dermatološko testirani ter biološko razgradljivi in veganski.
-
Tone Vogrinec: Vsi me kličejo Tona
Pred kratkim se je spet začela sezona tekmovanj v alpskem smučanju, v katerem je bil dolga desetletja skoraj nepogrešljiv Tone Vogrinec. V biografiji, ki jo je napisal s pomočjo kolumnista in pisatelja Marka Radmiloviča in je izšla ob osemdesetletnici tega neutrudnega športnega zanesenjaka in svetovljana, odstira številne zanimivosti iz zgodovine jugoslovanskega, slovenskega in svetovnega smučanja. Hkrati pa brez okolišenja opisuje dogodke iz zakulisja in osebnega življenja. (Založba Beletrina, 29 evrov)
Antibiotike uporabljajmo preudarno
Zdravje
Zaradi nepotrebne, pretirane ali napačne uporabe protimikrobnih zdravil pri ljudeh in živalih, predvsem antibiotikov, postajajo bakterije proti njim vse bolj odporne. To pa ogroža možnost zdravljenja številnih nalezljivih bolezni, ki so sicer ozdravljive.
Številke so res visoke: vsak dan vsak tretji bolnik v državah Evropske unije oziroma eden od dvajsetih stanovalcev domov za starejše občane prejme vsaj eno protimikrobno zdravilo. Odpornost bakterij in gliv po vsem svetu postaja ena največjih groženj za javno zdravje, saj je zdravljenje težjih okužb daljše in povzroča številne zaplete ali celo smrt. Če bi se ta trend nadaljeval, opozarjajo infektologi, bi lahko sčasoma tudi manjše okužbe postale smrtno nevarne, resnih okužb ne bi bilo nemogoče zdraviti, številni rutinski medicinski postopki pa bi lahko postali preveč tvegani.
