Evropska komisija oziroma njen Generalni direktorat za pravosodje in potrošnike je zasnoval kampanjo v Imaš prav (YourEUright) za boljšo osveščenost potrošnikov o njihovih  pravicah. Kampanja poteka v  desetih članicah:  na Danskem, v Grčiji, Italiji, na Portugalskem, v Španiji, Romuniji, Bolgariji,  Cipru,  na Hrvaškem in v Sloveniji, kjer so jo predstavili danes.

Kot je povedal vodja  predstavništva Evropske  komisije v Sloveniji dr. Zoran Stančič je zaščita potrošnikov v Evropski uniji zelo visoka, vendar pa se med potrošniki različnih držav poznavanje njihovih pravic močno razlikuje. Še posebej mladi med 18 in 35 letom se premalo zavedajo pravic, ki jih imajo na enotnem trgu, zlasti ob razvoju digitalizacije. Obenem pa ravno oni največ kupujejo preko spleta in to tudi izven svojih matičnih držav, zato je kampanja v prvi vrsti namenjena predvsem njim. Osveščali jih bodo zlasti preko družbenih omrežij in s pomočjo t.i. "influencerjev" oziroma vplivnežev. Pri nas je to blogerka Lara koren Nastran.

Kot napovedujejo vremenski strokovnjaki, se bo pojavljalo več vročinskih valov in tudi vse daljši bodo. Vročina močno obremeni telo in lahko zlasti pri starejših ter kroničnih bolnikih poslabša zdravstveno stanje. Velja se držati priporočil zdravnikov, kako ravnati ob povečani toplotni obremenitvi, da ne pride do zapletov z zdravjem.

Prav vsem nam bo koristilo, če se v času zelo visokih temperatur:

- zadržujemo v osenčenih in ohlajenih prostorih. Če nimamo takih razmer doma, pojdimo vsaj za nekaj ur na dan v kak javni prostor, kot so knjižnice ali nakupovalni centri ... Bivališče zračimo v nočnem času, čez dan naj bodo okna zaprta;

Dobro je, da občine odpravljajo arhitekturne ovire in sledijo načelom mest, prijaznih starosti. A urejene klančine ter široki pločniki ne pomenijo prav dosti, če starejši ali gibalno ovirani prebivalci ne morejo iz svojih stanovanj, ker stavba, v kateri živijo, ne premore dvigala. Takih zgradb s štirimi nadstropji ali več je po slovenskih krajih vsaj enajst tisoč.

Z vgradnjo dvigal bi bile čakalne vrste v domovih za starejše veliko krajše, stanovalci bi bili dlje samostojni in lažje bi dobili pomoč na domu, so prepričani v Sindikatu upokojencev Slovenije, kjer na podlagi pričevanj članov iz različnih krajev odkrivajo razsežnosti tega problema. Zato so pripravili okroglo mizo, na kateri pa ni bilo predstavnikov ministrstva za okolje in prostor, kjer se načrti hišnih svetov najpogosteje ustavijo.

Upokojitev je ena večjih prelomnic v življenju, saj se spremeni dolgoletna vsakdanja rutina. Kar nekaj časa traja, da si upokojenci na novo osmislijo dan in zapolnijo tudi tiste ure, ki so jih prej preživeli v službi. S privajanjem na nov status imajo več težav moški. Ker se ne počutijo več koristne in ne najdejo več svojega mesta v skupnosti, se vse bolj umikajo iz družbe, postajajo apatični in zagrenjeni, kar močno vpliva na njihovo telesno in duševno zdravje.

To je pokazala triletna raziskava Vključevanje starejših moških v skupnost (Old Guys Say Yes to Community), ki jo je v okviru projekta Erasmus+ financirala Evropska komisija. V njej so poleg Slovenije sodelovale še Poljska, Estonija in Portugalska. Maja je bila v Ljubljani zaključna konferenca, na kateri so predstavili priporočila, kako dejavnejše vključevati starejše moške v skupnost in kako jih spodbujati, da tudi po upokojitvi ostanejo aktivni.

Pred odhodom na krajše obiske ali daljše počitnice v tujino preverite, ali vaša evropska kartica zdravstvenega zavarovanja še velja. Datum veljavnosti je eno leto, za upokojence in otroke do dopolnjenega 18. leta pa velja celo pet let. Novo kartico lahko naročite 30 dni pred iztekom veljavnosti stare. Dobite jo brezplačno. Če evropske kartice niste pravočasno naročili, se oglasite na pristojni območni enoti ali izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer vam bodo izdali Certifikat, ki začasno nadomešča evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja.

 V papirnicah Office&More zbirajo šolske zvezke, ki jih bodo s pomočjo Slovenske Karitas podarili v dobrodelni namen.

V podjetju Acron, d.o.o. se zavedajo stisk družin, v katerih  se starši že zdaj sprašujejo, kako svojim otrokom priskrbeti šolske potrebščine in vse ostalo, kar potrebujejo za uspešen začetek novega šolskega leta. Da bi čim več staršem pregnali takšne skrbi, v njihovih papirnicah Office&More in galanterijah Bags&More v mesecu juliju pripravljajo dobrodelno-prodajno akcijo zbiranja šolskih zvezkov. Vsaka stranka, ki bo v omenjenih poslovalnicah do 31. julija kupila uporaben šolski rokovnik Skul vajb, bo simbolično prejela šolski zvezek, ki ga bo predala v dobrodelni namen.  Podarjene zvezke bodo predali Slovenski Karitas, ki jih bo razdelila med šolarje, potrebne pomoči.

V Lipici se bo s slovesno otvoritvijo na velikem hipodromu danes ob 17. uri začelo Balkansko prvenstvo v dresurnem jahanju 2019. Konjeniška zveza Slovenije je k sodelovanju povabila Konjeniški klub Stožice Ljubljana in Kobilarno Lipica.

Na prvenstvu, ki v Sloveniji poteka prvič, bo sodelovalo blizu 60 tekmovalcev iz šestih držav: Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Romunije, Turčije in Slovenije. Sodniški zbor, v katerem je tudi naša sodnica Dora Markun, vodi Freddy Leyman iz Belgije.

Slovenske barve bo zastopalo 13 tekmovalk. Najmlajše jahačice: Katarina Julija Pipan, Freja Kolenc, Lucija Mramor in Ria Hanžič bodo na tekmovanju nabirale prve mednarodne izkušnje. Med Mladinci bodo nastopile: Jana Ušen, Ula Kos, Taša Rojko in Brina Mihevc; Ines Fridau Tivadar bo nastopila v kategoriji Mlajši jahači, med Člani pa bodo Slovenijo zastopale: Birgit Fabris Sauer, Urša Vadnjal, Neža Šarc, Barbara Begojev, Karmen Belič. Naj omenimo, da je Birgit Fabris Sauer s kobilo Rio leta 2017 osvojila zlato na balkanskem prvenstvu v Zagrebu, bila pa je tudi članica zlate slovenske ekipe.

 Ko so bili primorski kraji pod Italijo, so morali otroci iz slovenskih družin obiskovati italijanski vrtec. Med njimi so bili tudi Karolina Šega iz Senožeč (s pentljo v laseh v drugi vrsti) in njena dva brata.

 Mladi fantje so se fotografirali leta 1933 na Robleku, kjer so gradili planinski dom. To so Janez Levstek (Blažičkov) iz Podklanca, Rudi Mihelič (Ogradarjev) iz Žimaric in v sredini Karel Košmrlj (Gregorjev) iz Podklanca, oče Draga Košmrlja, ki nam je poslal fotografije.