-
LJUBLJANA ŠTEPANJSKO NASELJE
Društvo upokojencev Štepanjsko naselje je na decembrskem občnem zboru proslavilo 40. obletnico obstoja in uspešnega delovanja. Poleg članic in članov so se občnega zbora udeležili tudi predstavniki Četrtne skupnosti Golovec, Mestne zveze Ljubljana (MZU), Območne zveze DU Ljubljana Moste-Polje ter predstavniki drugih društev, OŠ Božidarja Jakca in Vrtca Otona Župančiča. Ob tej priložnosti je predsednik MZU Ljubljana Marjan Sedmak društvu podelil jubilejno priznanje. Predsednik društva Štepanjsko naselje Franjo Filipović je vsem predstavnikom društev in organizacij podelil pisne zahvale, slavljence okroglih življenjskih obletnic pa so obdarili. Kulturno-zabavni program so s svojimi nastopi popestrili učenke in učenci OŠ Božidarja Jakca.
(Besedilo: Gostimir Dakič, fotografija: J. J.) Rokodelske delavnice v znamenju čebel
Rokodelke in rokodelci iz različnih upokojenskih društev so se decembra lani že šestič srečali na tridnevnih rokodelskih delavnicah v hotelu Delfin v Izoli. Namen organizacije teh delavnic je ohranjanje kulturne dediščine, prenos znanja in izkušenj na sovrstnike in druge generacije, predvsem pa mlade v svojih okoljih, ter spodbujanje samozaupanja in aktivnega staranja starejših.
Tokrat se lahko pohvalijo z rekordno udeležbo, saj je v Izolo prišlo 160 rokodelk in rokodelcev iz 68 društev – prvič iz vseh 13 pokrajinskih zvez. Rdeča nit delavnic so bili izdelki za čebelarstvo in medičarstvo. Udeleženci so ustvarjali na temo Mini medoviti vrt, risali so na steklo, izdelovali so kvačkane, klekljane in polstene čebele, mozaik s semeni, mrežo za kozarce, darilne vrečke, medovite cvetlice, sveče iz voska, panjske končnice, vrečke z izvezeno čebelo, košarice iz ratana, vaze v obliki satja, opletene stekleničke, pekli so ferdinandov medeni kolač, spremljevalci rokodelcev pa so se preizkusili v izdelovanju papirnatega letala.
-
Več glav več ve
Sem dolgoletna naročnica Vzajemnosti, s katero sem izredno zadovoljna, saj je v celoti resnično namenjena nam, starejšim. V januarski številki sem v rubriki Svetujejo vam prebrala vprašanje bralke o razjedi na jeziku. Sklenila sem, da vam napišem, kako sem se sama zelo uspešno rešila teh težav.
Pred leti so se mi na jeziku nenadoma pojavile številne milimeter globoke razjede malinove barve. Včasih so se pojavile samo ob robu, včasih pa po vsem jeziku. Zaradi bolečin, ki so jih spremljale, sem imela težave pri jedi in tudi pri govorjenju. Osebni zdravnik me je napotil k zobozdravniku in kasneje k specialistu za ušesa, usta in grlo. Zobozdravnik mi je predpisal antimikotik, ki sem ga morala mazati po jeziku, a ni pomagal. Tudi otorinolaringolog ni poznal rešitve. Tako sem sama začela iskati nasvete na spletu.
-
Franc Močilnikar iz Ilirske Bistrice si je slikarske potrebščine dolgo le ogledoval, dokler se ni leta 2001 odločil in začel slikati. Prvo sliko je podaril materi za rojstni dan.
Šele deset let kasneje se je pridružil članom Likovnega društva Franceta Pavlovca in ugotovil, koliko vsega se mora še naučiti. V tem času je pridobil veliko znanja, preizkusil se je v različnih tehnikah, a največ slika v olju, akvarelu in akrilu. Z veseljem se udeležuje slikarskih kolonij, kjer se srečujejo slikarji iz različnih krajev. Občasno poslikava panjske končnice, saj je tudi sam čebelar.
S prostovoljci za lepši vsakdan
Čeprav zakon o prostovoljstvu tudi javnim zavodom omogoča, da razvijajo prostovoljsko delo, se tega področja lotevajo le redki. Še največ (dolgoletnih) izkušenj z njim imajo domovi starejših občanov, kjer pa običajno nimajo osebe, ki bi delovala samo na tem področju. Primer odlične prakse je Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, kjer poleg oskrbe na domu že leta zelo uspešno razvijajo tudi organizirano prostovoljstvo in medgeneracijsko sodelovanje.
»Prostovoljstvo je treba zastaviti dolgoročno, razvijati programe in nove oblike prostovoljskega dela, delati s prostovoljci, jih znati motivirati, tudi spremljati, da ne pride do kakšnih zlorab,« pojasnjuje Amir Crnojević, vodja programa organiziranega prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja, ki ima s prostovoljskim delom dolgoletne izkušnje.
Redni pregledi rešujejo življenja
Zaradi učinkovitega presejalnega programa za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu se Slovenija v zadnjih letih že uvršča med evropske države z najmanjšim bremenom tega raka, so povedali strokovnjaku ob evropskem tednu boja proti raku na materničnem vratu.
Od leta 2003, ko smo uvedli presejalni program ZORA, se je pojavnost raka na materničnem vratu prepolovila. Rednih pregledov se udeležuje več kot 70 odstotkov žensk, na leto zboli okoli 120 žensk, umre pa okoli 40 do 50 žensk.
-
Brez težav pri požiranju
Nepravilno jemanje zdravil, na primer drobljenje tablet, uživanje tablet s kašo ali sokovi, lahko med drugim zmanjša njihovo učinkovitost ali spremeni njihovo delovanje. Zato obstaja gel GLOUP, ki močno olajša požiranje vseh vrst tablet in kapsul. Tableto ali kapsulo položite na žlico, čeznjo iztisnite gel in vse skupaj pogoltnite. Primeren je za diabetike, osebe s celiakijo in otroke od 2. leta starosti naprej.
Premalo družinskih zdravnikov in ginekologov
Zdravniki družinske medicine vnovič opozarjajo, da jih je premalo, zato so zdravniki, sestre in tehniki v ambulantah preobremenjeni. Pridružujejo se jim tudi ginekologi, ki jih (poleg radiologov in ponekod pediatrov) primanjkuje zlasti v zdravstvenih domovih. Zaradi preobširne administracije zdravnikom zmanjkuje časa za varno in kakovostno obravnavo bolnikov. Poleg tega so vse starejši, veliko je bolniških odsotnosti, odhodov na druga delovna mesta in upokojitev.
-
Med je tradicionalno naravno zdravilo, ki ga lahko uporabljamo tudi za hitrejše celjenje ran. Seveda ne kar tistega iz kozarca, pač pa posebej pripravljen (sterilen) medicinski kostanjev med. Domžalsko podjetje Tosama je že pred desetimi leti razvilo posebne obloge z medicinskim medom, ki jih prodajajo že v 14 držav.
Z medicinskim kostanjevim medom lahko zdravimo kronične rane, ki se slabo oziroma počasi celijo (na primer razjede na diabetičnem stopalu, razjede zaradi pritiska, golenske razjede, rane zaradi okužbe z bakterijo MRSA itd.), in rane po obsevanju ali kirurških posegih. Doma je dobro imeti tekoči medicinski med v tubi, ki ga uporabimo pri zdravljenju odrgnin, ureznin ali opeklin.
-
Bodite pametnejši od pametnih naprav
Na Andragoškem centru Slovenije so posneli 161 videoposnetkov, s katerimi se lahko naučite uporabljati pametni telefon in računalnik ter digitalno ustvarjati in programirati. Kratki filmčki so pripravljeni po konceptu t. i. mikroučenja (angl. microlearning), kar pomeni, da je vsebina razdeljena na posamezne enote. Začenjajo se z uvodno razlago, ki ji sledi praktični prikaz uporabe.
Videoposnetki za uporabo pametnega telefona opisujejo vsebine od nastavitev telefona, klicanja ter pošiljanja kratkih sporočil in e-pošte do uporabe kamere in poslušanja glasbe … Med drugim se boste naučili, kako poteka mobilno plačevanje parkirnine. Z videoposnetki, ki jih je kar 70, se boste naučili oblikovanja besedil, brskanja po spletu, komuniciranja po e-pošti, obdelovanja fotografij, poslušanja glasbe … Tisti, ki jih zanima programiranje z uporabo grafičnega vmesnika za programiranje Scratch, pa bodo usvojili znanje risanja z »želvjo grafiko«, delo s spremenljivkami, koordinatami, vejišči ter druge vsebine.
Peter Svetina, novi varuh človekovih pravic
Peti varuh človekovih pravic bo specialni pedagog Peter Svetina, ki je prejel do zdaj najvišjo podporo poslancev državnega zbora (89 glasov). Delo bo prevzel 23. februarja, ko se sedanji varuhinji Vlasti Nussdorfer izteče šestletni mandat.
Peter Svetina (rojen leta 1965) je specialni pedagog in socialni podjetnik, ki vse svoje poklicno življenje deluje na področju dela z osebami s posebnimi potrebami in socialne ekonomije. Kot je zapisano na spletni strani Grunta, zavoda za socialno podjetništvo na podeželju v Komendi, ki ga je pomagal soustanoviti in ga tudi vodi, je njegovo poklicno življenje oblikovala predvsem osebna izkušnja sorojenca in potem še starša otroka s posebnimi potrebami. Je soavtor priročnikov za delo z osebami s posebnimi potrebami in prilagajanju okolja tem ljudem.
