Danes se je  na Gospodarskem razstavišču odprl 49. sejem Narava-zdravje. Na njem se v sklopih Prehrana, Zdravje, Gibanje, Zeleno sobivanje ter Welness in kozmetika predstavlja prek 250 ponudnikov iz 15 držav.

 Ponudbo na razstavnih prostorih dopolnjuje spremljevalni program za vse starostne skupine. Veliko je predavanj, okroglih miz, delavnic  na temo zdrave prehrane, obvladovanja stresa, razvijanja čuječnosti, uporabi industrijske konoplje, pobliže boste lahko  spoznali terapevtske pse, čebele, obnašanje v gozdu.  

 Prekomerno pitje alkohola v Sloveniji predstavlja velik problem, saj podatki kažejo, da skoraj polovica prebivalcev Slovenije (43 odstotkov) starih 25 do 64 let pije visoko tvegano, vsak drugi 17-letnik pa je bil v življenju že vsaj dvakrat opit, je bilo slišati na nacionalni konferenci o alkoholni politiki, ki jo je organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) skupaj z Ministrstvom za zdravje in Svetovno zdravstveno organizacijo.

Posledice alkoholizma so hude. Samo zaradi bolezni in stanj, ki so izključno povezani z alkoholom, ter prometnih nezgod, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, vsako leto v Sloveniji v povprečju umre vsaj 1000 oseb. Z alkoholom povezano nasilje se pojavlja med partnerji, v družinah, na delovnem mestu, v obliki spolnega nasilja, nasilja nad otroki in podobno. Žal pa je pogosto neprepoznano.

 Prostovoljke, članice Univerze za tretje življenjsko obdobje, vabijo na razstavo punčk, ki jih ustvarjajo v projektu Unicefa Punčka iz cunj. Ročne izdelane in unikatno oblikovane punčke so tudi lepo darilo, predvsem pa s prispevkom za podvojitev ene punčke (20 evrov) prispevate sredstva za cepljenje otrok v državah v razvoju.

Punčke lahko posvojite v torek, 27. novembra, med 8. 30 in 14. 30 uro na sedežu univerze v Ljubljani, Poljanska cesta 6 ( 1. nadstropje levo).

 Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja je v  Galeriji Kresija v Ljubljani odprlo razstavo z naslovom Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat. Osem umetnic in umetnikov je upodobilo deset pripovedi žensk, ki so se zaradi nasilja umaknile v varno hišo društva. Razstava, ki bo odprta do 7. januarja 2019,  je priložnost, da o nasilju  spregovorimo na glas in v najrazličnejših kontekstih. Le tako bomo prepogosto neslišnim in nevidnim žrtvam dali glas in obraz. To je tudi opozorilo, da se vse začne z besedami. Tako nasilje kot preprečevanje nasilja.

 Na policah Hoferjevih  prodajaln so se že znašli  Nasmeškotki, praznični dobrodelni piškotki. Sredstva od njihove prodaje  (vsak stane en evro) so tudi  tokrat namenjena otrokom pod okriljem projekta Botrstvo v Sloveniji in sicer za za akcijo Čarobna zima, s čimer bodo otrokom v stiski omogočili nepozabna zimska doživetja.

Nasmehe za dober namen lahko delite  tudi preko družbenih omrežij, ob vsaki delitvi nasmejane vsebine z označbo #Nasmeškotek ali #DelimoNasmehe bo podjetje Hofer za otroke v stiski namenilo evro.

 V Goričanah pri Medvodah je že vse pripravljeno na najbolj grozovit dogodek leta. Jutri, 24. novembra, bo namreč že tradicionalna največja kulturno - etnološka prireditev » 7. Noč parkeljnov v Goričanah «.

Skupine iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške bodo v mimohodu, ki se začne ob 18. uri, predstavile svoje maske in opremo svojega kraja in s tem svojo zgodovino in navade. Obeta se tudi velik šov, saj parklje vedno spremljajo strašne maske, ogenj, hrušč in hkrati počenjajo vragolije ter strašijo gledalce. Letos bo še posebej bučno, saj  bo sodelovali  rekordnih 26 skupin ali več kot 500 parkeljnov!

 Teden Karitas, ki bo potekal od ponedeljka, 26. novembra, do nedelje, 2. decembra pod geslom Mladost iz korenin modrosti, nagovarja k povezanosti med mladimi in starejšimi. 

Sodelavci Slovenske karitas pozivajo javnost k sočutju in pomoči ljudem v stiski.  Prostovoljci župnijskih karitas bodo v novembru in decembru pripravili vrsto dobrodelnih prireditev, s katerimi bodo poskušali lajšati stiske in opozoriti na pomen solidarnosti. 

Stiska posameznikov in družin je velika, so sporočilu za javnost izpostavili v Nadškofijski karitas Maribor, ki 30. novembra vabi nove prostovoljce k uvodnemu srečanju. Na njihova vrata je v desetih mesecih letošnjega leta potrkalo nekaj več kot 4000 oseb, ki so prosile za različne oblike pomoči.  V mreži Župnijskih karitas so razdelili 407 ton hrane iz operativnega programa EU za materialno pomoč najbolj ogroženim in drugo podarjeno humanitarno pomoč. Ta je namenjena 17.000 socialno najbolj ogroženim osebam na širšem mariborskem, koroškem in ptujskem območju.

 Krizantema kot simbol in poklon v spomin Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti ter 20.000 knjig zaznamuje  34. slovenski knjižni sejem, ki poteka do nedelje, 25. novembra.

 Poleg bogate ponudbe knjig različnih založnikov lahko obiskovalci prisluhnejo pogovorom z literarnimi gosti. Med njimi bodo svoje življenjske obletnice na Pisateljskem odru obeležili nekateri ugledni slovenski ustvarjalci, kot so Drago Jančar, Ivo Svetina in Marjanca Jemec Božič.  Sejem gosti tudi dve veliki literarni imeni iz tujine: bookerjevega nagrajenca Roddyja Doylea in Goncourtovo nagrajenko Marie NDiaye. Na kulinaričnem odru se - poleg predstavitev kuharskih knjig  - tudi kuha!

 Vsako tretjo sredo v novembru, tokrat 21. novembra,  obeležujemo Svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni – KOPB. Letos poteka  pod geslom: Nikoli prezgodaj in nikoli prepozno. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je KOPB že četrti najpogostejši vzrok smrti. Pri nas naj bi bilo bolnikov med 40.000 in 80.000. Žal pa pri več kot polovici bolnikov bolezen ostaja neodkrita, čeprav  je diagnozo dokaj lahko postaviti po preprosti meritvi pljučne funkcije (spirometrija).

KOPB nastane zaradi vdihovanja dima, najpogosteje zaradi kajenja, lahko pa tudi zaradi onesnaženega zraka ali odprtih kurišč. Najbolj značilni simptomi KOPB so težka sapa ob naporu, kašelj in izkašljevanje. Je bolezen, ki se začne potiho in napreduje počasi in vztrajno. Posebnost tega organa je namreč velika dihalna rezerva, da smo lahko pripravljeni na trenutke, ko bomo rabili več diha, recimo pri športu, telesni aktivnosti. Če nismo telesno aktivni, niti ne opazimo, kako naša pljuča izgubljajo to rezervo. Spremembo opazimo šele takrat, ko se hitro zadihamo že, ko stopimo nekoliko hitreje ali pri hoji po stopnicah.