Sladkorna bolezen je zelo razširjena bolezen, ki ne boli, povzroča pa številne zaplete, še posebej srčno-žilne, so na skupni novinarski konferenci poudarili predstavniki društva za zdravje srca in ožilja ter zveze društev diabetikov. Obenem so pozvali k zgodnjemu odkrivanju ter pravočasnemu in učinkovitemu zdravljenju sladkorne bolezni.

Zdravnik diabetolog Aleš Škvarča je opozoril, da je po ugotovitvah stroke sladkorna bolezen prepoznana samo pri polovici oseb s to boleznijo, od teh pa je le polovica deležna zdravljenja. V Sloveniji je tako okoli 50.000 oseb, ki sploh ne vedo, da imajo sladkorno bolezen, kar je po njegovih besedah nadvse zaskrbljujoč podatek.

 Po vsej državi do 11. novembra poteka akcija Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi v prometu, ki opozarja na nesprejemljivost vožnje pod vplivom teh snovi. Policisti in občinski redarji pri voznikih preverjajo njihovo psihofizično stanje, izvajajo pa tudi številne preventivne aktivnosti.

Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi poslabšajo naše sposobnosti za varno udeležbo v prometu. Alkohol že s prvim popitim kozarcem vpliva na mišljenje in zaznavanje, tako da smo manj sposobni za vožnjo in ustrezno odzivanje zlasti v kritičnih trenutkih, opozarja Agencija za varnost prometa. Vozniki naj se vnaprej dogovorijo, kako bodo prišli domov z zabave, če so pili ali uporabili prepovedane psihoaktivne snovi, so pozvali.

V prihodnjih mesecih lahko pričakujemo večje obolevanje za gripo, običajno pa je vrh sezone gripe januarja ali februarja, so sporočili iz Nacionalnega inštituta za javni zdravje (NIJZ). Gripa je bolezen dihal, ki se zelo hitro širi, saj se virus prenaša s kužnimi kapljicami, kihanjem in kašljanjem in prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo. Nevarna je zaradi zapletov, ki lahko povzročijo poslabšanje kronične bolezni ali celo smrt.

Cepljenje proti gripi zdravniki priporočajo vsem prebivalcem, še posebej pa starejšim od 65 let in bolnikom s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, diabetikom, osebam z imunsko pomanjkljivostjo ali zdravljenim s kemoterapijo ali radioterapijo, bolnikom z rakom ter stanovalcem  domov za starejše. Vsem tem strokovnjaki priporočajo tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, ki povzročajo pljučnico ter tudi okužbo krvi (sepsa) in gnojni meningitis.

Ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine se marsikateri zavarovanec sprašuje, ali je zanj ugodnejša upokojitev v letošnjem ali prihodnjem koledarskem letu. Kot sporočajo iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ)  je pri odločitvi treba upoštevati vse elemente, ki lahko vplivajo tako na možnost uveljavitve (zaostrovanje pogojev v prehodnem obdobju za zavarovanke) kot na višino pokojnine oziroma drugih prejemkov. V nadaljevanju objavljamo podrobnejše informacije, ki so jih posredovali strokovnjaki ZPIZ.

 V Slovenskem onkološkem društvu za moške OnkoMan so ob letošnji preventivni akciji Movember na moške naslovili poziv Bodi moški, spregovori! Z njim želijo po besedah predsednika društva Gregorja Pirca opogumiti moške, da spregovorijo o svojih težavah z zdravjem in pravočasno poiščejo zdravniško pomoč, kar je ključno za uspešno zdravljenje.

V novembru si moški v podporo akciji Movember pustijo rasti brke. Namen akcije je namreč ozaveščanje o splošnem zdravju in boleznih, ki prizadenejo predvsem moške, kot sta rak prostate in testisov. Kot je na novinarski konferenci opozoril Pirc, pa je potrebna ozaveščenost moških tudi o drugih vrstah raka, ki so prav tako v porastu in terjajo pozornost. "Čakalne vrste so velik problem našega zdravstva, še večji problem pa je, da z obiskom zdravnika odlašamo. In ko seštejemo ves zamujeni čas, ugotovimo, da nam ga ni ostalo več dosti za ukrepanje," je poudaril Pirc. Po njegovih besedah pri soočanju z boleznijo "za razliko od pogumnejših žensk moški mnogokrat izpadejo slabiči".

Dom Danice Vogrinec Maribor je največji dom starejših občanov, deluje na štirih lokacijah in ima 809 stanovalcev. Septembra je dobil priznanje za najboljši dom starostnikov v Evropi organizacije EAN (European Ageing Network). Po mnenju dolgoletnega direktorja doma mag. Marka Slaviča je komisija prepoznala pozitivne učinke inovativnih pristopov, ki jih uvajajo v domu, da bi stanovalcem omogočili čim prijaznejšo starost. A kot pove sogovornik, ki je tudi predsednik Združenja direktorjev Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, brez hitrih in radikalnih sprememb v sistemu dolgotrajne oskrbe, ki bodo razbremenile pregorele zaposlene oziroma povečale že zdavnaj preživete kadrovske normative, ni mogoče pričakovati, da bo še kakšen dom v prihodnje dobil tako nagrado. Pri tem opozarja: »Če se bodo domovi nekoč popolnoma spremenili v negovalne bolnišnice, nas bo izguba socialne zasnove dela pahnila za leta in leta nazaj.«

PRILOGA

Ne glede na to, ali mu rečemo družinski zdravnik (kar je po specializaciji) ali izbrani osebni zdravnik (kot je formulacija zdravstvene zavarovalnice), »naš« zdravnik je prvi, ki ga pokličemo, ko se v družini pojavi huda bolezen ali oslabelost. Najpogostejši vzroki, da starejši človek obleži, so zlomi kot posledica padca (najpogosteje gre za zlom kolka), poslabšanje ali zapleti kroničnih bolezni, kap, nevrološke bolezni …

Kot pravi Lilijana Ločniškar, dr. med., specialistka splošne medicine, iz Zdravstvenega zavoda Revita, tiste svoje paciente, ki že dalj časa ležijo, a je njihovo zdravstveno stanje stabilno, obiskuje občasno. Vedno pa se odzove na klic svojca, patronažne sestre ali oskrbovalke, če se stanje poslabša ali se pojavi sprememba. 

Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) in Pisarna evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa (Skupina Zelenih/ESZ) sta sredi oktobra v Ljubljani pripravili skupno konferenco o položaju starejših. V prihodnjem desetletju se bo demografska podoba Evrope korenito spremenila, kar je velik izziv za vse družbe, in prilagoditveni procesi bi morali biti že davno sprejeti.

Predsednik Zdusa Janez Sušnik je še posebej poudaril občutljivo področje skrbi za starejše, zaradi katerega ima program Starejši za starejše poseben pomen. Starejši morajo v svojem domačem okolju preživeti čim dalj časa, zato je nujen sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo ustrezno uredil področje oskrbovanja tistih, ki potrebujejo pomoč, je povedal.