DRUŽENJE

PIRAN

Društvo upokojencev Piran je v sodelovanju s piransko občino že osmo leto zapored organiziralo prireditev Dan starejših občanov. Portoroški Avditorij so zasedli otroci, dijaki, starostniki in visoki gostje. Predsednik DU Piran Zdravko Taškar jim je predstavil delo društva in naloge, ki jih še čakajo v letu. S plesom, glasbo, akrobatskimi vragolijami, humorjem in petjem so se zvrstili nastopi otrok vrtca Mornarček Piran, telovadcev ŠK Flip Piran, mažoretk Twirling kluba Lucija, plesalk skupine Metulj. Nastopili so še humoristki Nadja in Valentina, mešani pevski zbor Portorož in klapa San Lorenco. Vsi nastopajoči so bili nagrajeni z gromkim ploskanjem. Po zaključku so sodelujoči in gledalci poklepetali in celo zapeli v preddverju avditorija. (Besedilo in fotografija: Zdravko Taškar)

Neva Macarol iz Ilirske Bistrice je od nekdaj rada slikala, pa nikoli ni imela toliko prostega časa, da bi slikanje postalo njen resni konjiček. Družina in podjetje, ki sta ga ustanovila z možem, sta bila dolga leta na prvem mestu. Zato si je obljubila, da se bo ustvarjanja resneje lotila po petdesetem rojstnem dnevu. Naključje je naneslo, da je ravno takrat izvedela za slikarski tečaj. Seveda se ga je takoj udeležila. Nagrada, ki jo je dobila za prvo sliko, jo je še bolj spodbudila k ustvarjanju. Od takrat se redno izobražuje pri različnih akademskih slikarjih, na delavnicah, likovnih kolonijah in slikarskih srečanjih. In veliko slika, pri čemer preizkuša različne tehnike.

Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1950, so uslužbenci Krajevnega ljudskega odbora Št. Peter na Krasu (danes Pivka). Pri fotografiranju se jim je pridružila Frančiška Melink, takrat bolničarka v bližnji ambulanti dr. Kinkela, ki nam je poslala fotografijo. Na skrajni levi strani stoji Leopold Melink, ki ga tedaj Frančiška še ni poznala, vendar se je zelo kmalu z njim poročila.

Fotografija, ki je nastala junija 1963, je z valete takratnega 8. b razreda OŠ Vide Pregarc iz Ljubljane. Šele oktobra letos so se nekdanji sošolci spet srečali. Z nekaterimi sošolkami in sošolci so žal izgubili stik, zato Tanja Rotar vabi tiste, ki se prepoznajo na fotografiji, pa niso prišli na srečanje, da jo pokličejo na telefonsko številko: 041 926 959.

  Mednarodni dan prostovoljstva vsako leto 5. decembra opozarja na velik prispevek prostovoljk in prostovoljcev ter njihovega dela k družbeni blaginji. Letos so v ospredju lokalni prostovoljci in mladi.

Predsednica Slovenske filantropije Anica Mikuš Kos je na forumu o prostovoljstvu poudarila,  da sta prostovoljno delo in solidarnost mladih pomembna, ker predstavljata investicijo v to, kako se bo razvijal človeški rod. Obenem pa je opozorila, da je danes moralni imperativ poskrbeti zase in za svojo družino, besede trpljenje, človečnost in sočutje pa izpadajo iz naših pogovorov. To  sicer ne velja za vse državljane, predstavlja pa ideologijo oziroma vodilo vladajočega sistema in posameznikov, ki so nosilci moči.

V sklopu projekta Veriga dobrih ljudi, ki poteka pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje v sodelovanju s podjetjem Pro Plus je potekala okrogla miza z naslovom Pravo ali prav? o težavah socialno ogroženih s pravnim sistemom.

Kot je dejal Jani Muhič, voditelj informativne oddaje 24UR in ambasador projekta Veriga dobrih ljudi:  »življenjske zgodbe včasih trčijo ob zid, ki se mu reče pravo.« Da so predpisi res velikokrat prezapleteni, se je strinjala Dominika Švarc Pipan, državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje. »Pravo ne sme biti nečloveško. Iskreno, včasih res ponudimo rešitev, a istočasno zapremo vrata. Pravo in pravne okvirje je zato treba uporabljati tudi s srcem.« Pravnica Nina Zidar Klemenčič je v zadnjih osmih letih kot pobudnica projekta Botrstva – brezplačne pravne pomoči pomagala že pri več tisoč zgodbah, zdaj pa pomaga tudi pri Verigi dobrih ljudi, je menila, da je največja težava sistemska. Vse od socialne stanovanjske politike do nerazumne uporabe prava. Verjame, da je Slovenija prebogata država, da bi v njej živel reven otrok:»Največji problem je, da se pravo uporablja tako, da socialno šibkim postavlja ovire do uveljavitve njihovih pravic.«