Zveza društev upokojencev je ob upoštevanju koalicijske pogodbe pripravila konkretne predloge za boljše pokojnine. Zavzemajo se za to, da se pokojnine v skladu s sistemskim zakonom usklajujejo redno, v skladu s koalicijsko pogodbo pa tudi izredno. Poleg tega naj se odmerni odstotek za določitev pokojnine postopoma dvigne na 63,5 odstotka.

Izredna uskladitev pokojnin bi vsaj deloma omilila negativne učinke interventne zakonodaje, ki je vse od leta 2010 zavirala redno usklajevanje, sta na današnji novinarski konferenci dejala predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Janez Sušnik in predsednica komisije za bivanjski standard in pokojninsko politiko pri zvezi Nežka Ivanetič.

 Od leta 2021 ne bo več v uporabi  plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, kot so slamice, lončki za kavo in jedilni pribor. Evropski poslanci so namreč podprli direktivo o zmanjšanju vpliva plastike za enkratno uporabo s 571 glasovi za in 53 proti. Za direktivo so glasovali tudi vsi evropski poslanci iz Slovenije.

V direktivi je še zapisano, da se mora do leta 2050 vsa plastična embalaža, ki ni namenjena ohranjanju higiene, nadomestiti z okolju prijazno embalažo ali z embalažo iz že recikliranih izdelkov. Izzvzeti  niso niti izdelki iz biorazgradljive plastike.

 Po podatkih iz leta 2017 živi v Sloveniji pod pragom revščine kar 268.000 ljudi. Najhuje pa je, kot ugotavljajo na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, da narašča dolgotrajna, celo večgeneracijska, revščina, ki pa jo družine še vedno močno skrivajo.  

Ob nenadnih dogodkih, izgubi službe, hude bolezni ali druge nesreče ali smrti si  družine s pomočjo socialnih prejemkov in drugo pomočjo hitreje opomorejo.  Če pa so dlje časa brez dohodkov, se revščina poglablja in načenja zdravje in odnose v družin. Tudi če dobijo priložnost za boljše življenje, je niso več sposobni izkoristiti. Najbolj žalostno je, da po pomoč prihaja vedno več zaposlenih ljudi, prejemajo tako mizerne dohodke, da ne morejo preživeti niti sebe, kaj šele družine. Med njimi so tudi visoko izobraženi ljudje, ki nimajo stalne zaposlitve in so nenehno v strahu za preživetje.  Na zvezi družinam nudijo celostno podporo in približno v dveh letih tako opolnomočijo družino, da zmore sama naprej.

 Le slaba tretjina očividcev pri nas zna ali si upa pomagati ljudem z nenadnim srčnim zastojem. Svetovni dan oživljanja, ki ga obeležujemo na današnji dan pod sloganom Vsak Zemljan lahko reši življenje, tako spodbuja ljudi, da obnovijo znanje iz temeljnih postopkov oživljanja, da znajo prepoznati nujno stanje in ukrepati, ko človek potrebuje pomoč.

Kot je na novinarski konferenci povedala predstavnica Slovenskega reanimacijskega sveta Špela Baznik, je namen svetovnega dneva oživljanja spodbuditi ljudi, da pristopijo k sočloveku, ki potrebuje pomoč. Pomembno je, da prepoznajo nujno stanje in takoj ukrepajo, pokličejo telefonsko številko 112 in ob srčnem zastoju začnejo izvajati temeljne postopke oživljanja. Po njenih besedah vsaka minuta šteje.

Danes obeležujemo svetovni dan umivanja rok, ki v ospredje postavlja ustrezno higieno pri pripravi hrane. Prav tako je pravilno umivanje rok izredno pomembno za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni med ljudmi, saj se številne bolezni širijo ravno prek kontaminiranih rok, so opozorili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Prek rok se prenašajo predvsem povzročitelji črevesnih nalezljivih bolezni, okužb in zastrupitev s hrano, posredno pa tudi povzročitelji gripe in drugih respiratornih okužb. Povezovanje umivanja rok z uživanjem hrane pa je lahko tudi odličen način za oblikovanje dobrih higienskih navad tudi pri otrocih.

 Društvo upokojencev Piran v sodelovanju z občino Piran v sredo, 17.oktobra, prireja "dan starejših občanov. Prireditev, ki je že tradicionalna, se bo začela ob 17. uri. v avditoriju  Portorož.

Pripravili so zanimiv in zabaven kulturni program. Nastopali bodo: otroci iz vrtcev, osnovnih šol, folklorna skupina "Sožitje" Koper, plesno akrobatske skupine, pevski zbori in pevec Slavko Ivančić.

Na prireditev vabijo vse starejše občane in vse ljudi dobre volje.

 Z otvoritveno prireditvijo v Domu starejših občanov Črnomelj se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začela vseslovenska športna medgeneracijska akcija Simbioza Giba. 

Teden rekreativnega športa, vseživljenjskega učenja in zdravega in aktivnega življenja bo letos potekal že petič zapored.  Vse se do 22. oktobra se bo skupaj rekreiralo na tisoče mladih in starejših (od -9 mesecev do 100+ let), na rekordnih 493 lokacijah po Sloveniji: od vrtcev, osnovnih in srednjih šol, pa do zdravstvenih domov, občin, domov za starejše občane, društev upokojencev, športno-rekreacijskih društev, fitnes društev. Vsak bo seveda poiskal sebi primerno dejavnost. 

Jutri, v soboto, 13. oktobra, bo dobro obiskati ljubljansko tržnico z okolico, saj se bo tam marsikaj dogajalo. Ob že klasični ponudbi sadja in zelenjave lokalnih pridelovalcev ter drugih kulinaričnih izdelkov bo več pozornosti namenjene kruhu (in krušnim izdelkom) ter medu (in medenim izdelkom).

Na Pogačarjevem trgu bo  med 10. in 14. uro na tradicionalnem Kruhfestu podjetje Žito praznovalo svojo sedemdesetletnico. Obljubljajo bogat animacijski program za otroke, degustacije različnih kruhov, med drugim so ob obletnici spekli poseben Jubilejni kruh iz 7 žit (vsebuje proseno, pšenično, rženo, pirino, koruzno, ječmenovo in ajdovo moko; pšenično kislo testo pa zagotavlja večdnevno svežino). Ob deseti uri pa bodo slavnostno, ob navzočnosti ljubljanskega župana,  razrezali največji jelenov hlebec. Ob 12. uri pa ne zamudite gledališke predstave gledališča Ane Monro na temo namakanja pekov.

  Prvi Mednarodni dan e-odpadkov, ki ga obeležujemo 13. oktobra, je namenjen osveščanju javnosti o pravilnem ravnanju z električno in elektronsko opremo. Vsekakor ti ne sodijo v koše za smeti, niti v navadne zabojnike, saj negativno vplivajo na okolje in ker z njihovim recikliranjem ohranjamo sekundarne surovine.

 E-odpadki so računalniki, računalniški zasloni, prenosni telefoni in tablice ter televizije, večje gospodinjske ter grelne in hladilne naprave in baterije. Proizvodnja narašča, v letu  2018 naj bi proizvajalci po vsem svetu  proizvedli 50 milijonov ton e-odpadkov in odpadnih baterij. Samo 20 odstotkov  teh odpadkov se vsako leto reciklira, kar pomeni, da 40 milijonov ton starih aparatov in odpadnih baterij vsako leto konča na odlagališčih ali pa se jih sežge oziroma nelegalno proda na črnem trgu, kjer se z njimi ne ravna pravilno. To pa povzroča zdravstvene, okoljske in družbene probleme zaradi nezakonitega pošiljanja odpadkov v države v razvoju.