Narodna galerija je zakladnica slovenske likovne umetnosti. Poletje, Kofetarica, Pred lovom, Macesen, Sejalec so le nekatere od najbolj priljubljenih umetnin v novi stalni zbirki, ki vključuje več kot 600 umetnin od srednjega veka do konca 20. stoletja. Prihodnji mesec (18. septembra) bo minilo sto let od njenega nastanka.

Točneje, pred sto leti je bilo ustanovljeno društvo Narodna galerija, sicer brez umetnostnega fonda, brez prostorov in brez kapitala. Prevzelo je mestno umetnostno zbirko in jo, dopolnjeno s prvimi nakupi, marca 1920 slovesno odprlo v ljubljanski Kresiji. 
 Društvo je novembra 1925  dobilo v uporabo večji del prostorov v Narodnem domu, prvo stalno razstavo  so v njem postavili leta 1933, trinajst let pozneje pa je galerija postala državna ustanova.
Leta 1994 je bilo dograjeno novo krilo Narodne galerije, leta 2001 še steklena avla, ki je povezala oba obstoječa dela,  najstarejši del palače so leta 2016 obnovili in povečali in odprli novo stalno zbirko. 

 Kobilarna Lipica je letos prvič prizorišče državnih prvenstev v vseh konjeniških disciplinah, ki se razvijajo v Sloveniji: dresurnem jahanju, vožnji vpreg, endurancu in preskakovanju ovir.

 Za pokal in rozete se bodo prvi pomerili tekmovalci v preskakovanju ovir. Tekmovali bodo od četrtka, 16. avgusta  do nedelje, 19. avgusta. Vmes se bodo pomerili še najboljši  tekmovalci  v endurancu oziroma vzdržljivostnem jahanju in sicer 18. in 19. avgusta z jahanjem po neokrnjeni naravi Krasa. 

Naslednji konec tedna, točneje od 23. do 26. avgusta, pa bodo svojo eleganco in znanje pokazali tekmovalci v dresurnem jahanju s svojimi konji. V četrtek se bodo preizkusili v  v dresurnem jahanju za ekipno razvrstitev, v petek  in nedeljo pa za individualno razvrstitev. 

 Na Gornjem trgu v Ljubljani, ob Herkulovem vodnjaku, slovenski ustvarjalci, umetniki  različnih zvrsti že sedmo leto zapored ob sobotah razstavljajo svoja dela. Pridružujejo se jim tudi tuji ustvarjalci, domači in tuji turisti, predvsem pa ljubitelji vsega lepega in kreativnih idej … Tako sobotna druženje preraščajo v pravi festival umetnosti.

Na vsaki stojnici je najti kaj drugačnega, originalnega, od oblačil do nakita, posode, okrasnih predmetov in še marsičesa. Za obiskovalce ustvarjalci pripravljajo tudi brezplačne delavnice  

 Cene za električno energijo, ki jo plačujejo gospodinjstva, se po državah članicah Evropske unije močno razlikujejo. Lani so se cene elektrike z vsemi vključenimi dajatvami gibale od 10 centov za kilovatno uro v Bolgariji do 28 centov za kilovatno uro v Belgiji. V Sloveniji je cena z vsemi dajatvami po podatkih Eurostata dosegla 15,76 centa.

Na cene električne energije vpliva več dejavnikov, od povpraševanja in ponudbe do geopolitičnih odnosov, stroškov omrežja in vremenskih razmer. Cene v EU so bile sicer lani po večini med 10 in 20 centov na kilovatno uro, ugotavlja Eurostat.

 Od nedelje, 5. avgusta, ko je vstop v muzej prost je v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) na Metelkovi ulici  2 v Ljubljani  ob razstavi Kjer so čebele doma na ogled interaktivni paviljon Čebelji svet. Obiskovalci si lahko s pomočjo virtualne resničnosti približajo čebele, se z njimi fotografirajo, poslušajo njihovo brenčanje, vonjajo propolis ter spoznajo še marsikaj zanimivega iz sveta čebel z uporabo sodobne tehnologije. 

Paviljon Čebelji svet (Bee World)  je do 6. septembra na ogled v avli muzeja na  pobudo Ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo RS, ki ga je že predstavljalo na različnih sejmih v tujini. Pravzaprav je kupola, sestavljena iz šesterokotnih elementov, ki predstavljajo čebelje satnice. Celoten paviljon meri v tlorisu 6 metrov (premer kupole), v višino pa 3,20 metra, tako da se skozenj lahko sprehodi obiskovalec. V čebeljih satnicah so različne vsebine, ki obiskovalcu približajo življenje čebel. S pomočjo virtualnih VR-očal je omogočen ogled filmov iz čebeljega sveta, posnetih v tehnologiji 360°, na tabličnih računalnikih najmlajši spoznavajo lepote Slovenije s perspektive čebele, na vgrajenih monitorjih je možen ogled različnih zanimivih posnetkov o čebelah in njihovem življenju, o slovenskem čebelarstvu in Sloveniji. V paviljonu so zasajene slovenske medovite rastline, dodatna popestritev so številne atraktivne fotografije čebel slovenskih fotografov.

 Prvi petek v avgustu obeležujemo mednarodni dan piva. V zadnjem desetletju je iz lokalnega slavja v Santa Cruzu v Kaliforniji prerasel v globalno praznovanje. V Sloveniji, ki zaseda deveto mesto v Evropi po popitem pivu na prebivalca, ga na pobudo Združenja slovenskih pivovarn obeležujemo tretjič.

Pri nas imamo poleg Pivovarne Laško Union, s skoraj 200-letno tradicijo varjenja piva, že preko 80 malih pivovarn. Velik del te skupnosti je povezan v Združenju slovenskih pivovarn, ki si prizadeva  ustvariti pivu prijazno gospodarsko, vendar hkrati tudi družbeno odgovorno okolje.

 Zaradi letne uskladitve sta od danes dalje za dva odstotka višja tako denarna socialna pomoč kot varstveni dodatek, so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Z današnjim dnem sta usklajeni tudi posmrtnina in pogrebnina. Posmrtnina znaša po novem 392,75 evra, pogrebnina pa 785,50 evra. 

Uskladitev nove višine minimalnega dohodka se bo že upoštevala pri izplačilih denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka za avgust. Prejemnikom zaradi uskladitve ni potrebno vlagati novih vlog.

Nevrološka klinika v Ljubljani sodeluje v mednarodnem raziskovalnem projektu MOPEAD, s katerim želijo strokovnjaki vzpostaviti boljši sistem za zgodnje odkrivanje bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Slovenke in Slovence, ki pri sebi že opažajo pešanje spomina, vabijo, da se vključijo v projekt in opravijo spletno testiranje na strani: https://www.mopeadstudy.eu/

Starost je glavni dejavnik tveganja za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Prepogosto je bolnikom diagnoza postavljena prepozno, ko so simptomi že izraženi in se stanje bolnikom že poslabša.