-
Naomi Klein: Ne, ni dovolj
Založba Mladinska knjiga, 29,99 evra
Avtorica že skoraj dve desetletji raziskuje družbene šoke, ki jih politiki in korporacije izrabijo za svoje namene. Temeljito je proučila politiko šoka Donalda Trumpa, za katero pa ugotavlja, da ni nenaden odklon v skrajnost, pač pa logična posledica, »zlepljenka tako rekoč vseh najslabših smernic minulega pol stoletja«.
Že s podnaslovom Kljubovanje Trumpovi politiki šoka in oblikovanje sveta, kakršnega potrebujemo razglaša, da ima vedno več nasprotnikov in predstavlja strategijo, s katero je Trumpu in njegovi politiki mogoče uspešno nasprotovati.
-
Spanje in hoja koristita srcu
»Kaj lahko v tem trenutku storim za SVOJE SRCE … in TVOJE SRCE?« smo se spraševali ob letošnjem svetovnem dnevu srca, ki je 29. septembra. Pravi odgovor se glasi: poskrbim, da bom bolj zdravo živel. Glavni elementi zdravega načina življenja pa so: zdrava prehrana, več gibanja, manj škodljivih razvad, predvsem zmanjšanje oziroma opustitev kajenja, in občasna kontrola lastnega zdravstvenega stanja.
V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije pa opozarjajo, da moramo poskrbeti tudi za primerno dolg in kakovosten spanec (odrasli najmanj 7 ur, otroci vsaj 9 ur). V spanju se telo obnovi, umiri in zato učinkoviteje ter bolj sproščeno deluje. Medtem pa pomanjkanje spanja povzroča povišanje krvnega tlaka, sladkorno bolezen tipa 2, debelost, pospešeno aterosklerozo in slabšanje kognitivnih sposobnosti. Da bi hitreje zaspali in trdneje spali, je dobro telo utruditi s katero izmed telesnih dejavnosti. Že Hipokrat je hojo označil za najboljše zdravilo. In ker je hoja človeku najbolj lastno gibanje, si lahko vsak posameznik predpiše ustrezno samozdravljenje. Učinkovita je že polurna živahna hoja vsak dan, med katero opravimo še nekaj vaj za izboljšanje moči in gibljivosti in za boljše ravnotežje. Nasvete za varno hojo in primerne vaje najdete v novi knjižici Igrivo in varno po srčnih poteh, ki jo je izdalo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Centri za socialno delo po novem
1. oktobra je začela delovati preurejena mreža centrov za socialno delo, s čimer naj bi skrajšali in poenostavili postopke za stranke ter povečali učinkovitost in kakovost dela strokovnih delavcev. Kot poudarjajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so spremembe uvedli zato, da bi se socialni delavci lahko bolj posvetili ljudem in manj papirologiji ter tako uresničevali slogan Na teren, bližje ljudem.
Po novem imamo 16 območnih centrov za socialne zadeve, in sicer: Maribor, Ljubljana, Celje, Dolenjska in Bela krajin, Osrednja Slovenija – vzhod, Osrednja Slovenija – zahod, Gorenjska, Koroška, Savinjsko-Šaleška, Pomurje, Spodnje Podravje, Zasavje, Posavje, Primorsko-Notranjska, Severna Primorska in Južna Primorska. V njih delujejo skupno računovodstvo in administrativne službe ter strokovna služba, ki vključuje službo za koordinacijo in pomoč žrtvam, torej interventno službo in krizne centre, ki so že do zdaj delovali po regijah, ter mobilne strokovne enote, v katerih so psiholog, pravnik in specialni pedagog. Dobrodošla je novost, da bo v organu CSD deloval svet lokalnih skupnosti in med drugim center seznanjal z lokalno problematiko.
-
V Ljubljani Park Angele Piskernik
Pri Koseškem bajerju v Ljubljani je del poti Spominov in tovarištva poslej preimenovan v Park Angele Piskernik, znamenite slovenske botaničarke, naravovarstvenice, muzealke in profesorice.
Koroška Slovenka je bila rojena avgusta 1886 v Lobniku pri Železni Kapli in je bila prva Slovenka z doktorskim nazivom iz naravoslovja. Doktorat si je pridobila leta 1914 na Univerzi na Dunaju. Dve leti kasneje je dobila službo v Kranjskem deželnem muzeju Rudolfinum v Ljubljani. Znano je, da je imela kot ženska precej težav med moškimi izobraženci, v prid pa ji tudi ni bilo dejstvo, da je kot članica katoliškega ženskega gibanja aktivno agitirala ob koroškem plebiscitu.
-
Vsake tri sekunde na svetu ena oseba zboli za demenco, na svetu je obolelih kar 47 milijonov, pri nas naj bi jih bilo okoli 33 tisoč. Ob tem pa moramo vedeti, da je diagnosticiran le vsak četrti bolnik in da je glede na staranje prebivalstva pričakovati, da se bo v 25 letih število bolnikov podvojilo. Ne gre za strašenje, pač pa za dejstva, ki nam povedo, zakaj je demenca največji finančni, zdravstveni in socialni problem, poudarja Štefanija Lukič Zlobec, predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija.
-
Živa Agrež iz Ljubljane si je kruh dolgo služila s pisanjem, saj je po diplomi iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine delala kot novinarka na Radiu Ljubljana, pri časopisu Delo in reviji Jana. Po upokojitvi leta 2004 pa se je posvetila slikanju. Znanje si je (in si ga občasno še vedno) nabirala pri različnih akademskih slikarjih. Do zdaj je naslikala približno 300 slik in imela že vrsto skupinskih in samostojnih razstav.
Narava ji pomeni neizčrpen vir motivov, a jih pogosto stilizira. Določeni motiv, ki ji je ljub, rada upodobi v ciklu, ki lahko vsebuje tudi do 25 slik. Ne ubada se z detajli, pač pa barvo nanaša z energičnimi potezami, zato namesto čopičev večinoma uporablja lopatice. Njene slike so svetle in barvite, iz njih vejeta optimizem in življenjska radost. Vidi se, da v slikanju res uživa, in to želi tudi drugim: »Vsakemu človeku, ki se upokojuje, bi privoščila, da najde nekaj, kar ga veseli in daje smisel njegovim dnevom. Potem res lahko rečeš, da je to najboljše obdobje tvojega življenja – živiš za tisto, kar imaš rad.«
-
Čeprav je pri nas v poldrugem desetletju število samomorov upadlo za dobrih 15 odstotkov, je stopnja samomorilnosti višja od evropskega povprečja. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji lani za posledicami samomora umrlo 411 ljudi, 327 moških in 84 žensk. Podobno kot drugje po svetu tudi pri nas samomorilni količnik narašča s starostjo, posebej izrazito je to pri moških v višjih starostnih skupinah.
Strokovnjaki so ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora (10. septembra) poudarili, da problem samomorilnosti ni le predmet psihiatrije ali klinične psihologije, pač pa zadeva celotno družbo, ki si mora prizadevati za boljše duševno zdravje državljanov.
-
Koliko prebivalcev trenutno živi na svetu?
A. 7,55 milijarde B. 6,50 milijarde C. 9 milijard
Odgovor pošljite do 15. oktobra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali po elektronski pošti na naslov: narocnine@vzajemnost.si.
Enemu izmed vas bomo podarili brisačko Vzajemnosti.
Rešitev iz septembrske številke: Radio Slovenija letos praznuje 90. obletnico delovanja.
-
V katerem kraju sem naletel na to vozilo, ki je šele zdaj v primerni funkciji?
Odgovor pošljite do 15. oktobra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«.
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel brisačko Vzajemnosti.
Odgovor iz septembrske številke: Na fotografiji je utrinek iz Kopra.
Darilo prejme: Jolanda Bohorč, Celje.
Čestitamo!
Pripravlja: Jože Praprotnik
-
ŽALEC
Tretji avgustovski četrtek je v Letnem gledališču Limberk potekalo tradicionalno srečanje članic in članov občinskih upokojenskih društev Zveze društev upokojencev Žalec. Okrog 400 upokojencev in gostov je pozdravila Danica Vončina Veligošek, predsednica Društva upokojencev Griže-Zabukovica, ki je organiziralo srečanje. Za njo pa še podpredsednica Zveze društev upokojencev Žalec Mira Vidrih. Srečanje je bogatil pester kulturni program, ki so mu dajali vsebino Matevž Čadej in Ivan Črešnovar s harmoniko, mešani pevski zbor Društva upokojencev Šempeter pod vodstvom Bojane Hrovat, njihov ansambel Šembis (Šempetrski biseri), ki igra na posebna ljudska glasbila, in Olga Markovič kot čistilka Marija.
