-
Hemoroidi ali zlata žila so, čeprav se vsaj enkrat v življenju z njimi sreča večina ljudi, še vedno tabu tema, predvsem pa zoprna nadloga. V večini primerov niso zdravju nevarni, so pa lahko zelo boleči.
Poleg dednosti na nastanek bistveno vplivajo nezdrav način življenja (alkohol, hrana s premalo vlakninami, premalo gibanja, prekomerno sedenje), napenjanje pri odvajanju, krčevito kašljanje, dvigovanje težkih bremen, prebavne težave (bruhanje, zaprtje, driska, zadrževanje blata …) ipd.
Hemoroidni venski pletež je normalni preplet žil v zadnjiku, ki kot nekakšna blazina služi za zadrževanje vetrov in sluzi. Težave nastanejo, ko se zaradi pogostega napenjanja, bolezni jeter, debelosti, nepravilne prehrane, nosečnosti ali drugih dejavnikov poviša tlak v portalni veni, ki privede do nabrekanja ven. Pojav lahko primerjamo s krčnimi žilami na nogah. Hemoroidi so lahko notranji ali zunanji. Notranji običajno niso boleči, nanje opozarja le sled sveže krvi na toaletnem papirju, v školjki ali na blatu. Če jih ne zdravimo, pa se povečujejo in začnejo izpadati iz danke. Pri zunanjih hemoroidih bolnik opazi (otipa) bolečo zatrdlino, predvsem pa ga boli pri sedenju in odvajanju.
Ana Desetnica vabi k druženju na Gosposvetski ulici
Na novem prizorišču, ki se bo raztezalo od Argentinskega parka do za promet še zaprte Gosposvetske ceste in tudi drugod po mestu, se danes začenja festival Ana Desetnica v Ljubljani, ki ga pripravlja Gledališče Ane Monro. Do sobote se bodo zvrstile številne predstave, tako v velikem rdečem šotoru kot v parku in po ulicah. Glavna tema letošnje izdaje je Mesto, moja dnevna soba.
Festivalsko dogajanje se bo začelo ob 18. uri s predstavama Čreda v izvedbi francoske skupine La rue pietonne ter En lump ali dva v izvedbi britanskega dua Pocket Fluff Productions. Organizatorji festivala iz Gledališča Ane Monro bodo poskrbeli za posebno festivalsko kuliso, ki bo po novem krasila Argentinski park in lokacije do Gosposvetske ceste, saj so bili primorani osrednje prizorišče festivala zaradi del v središču mesta prestaviti s Slovenske ceste.
Mednarodno tekmovanje v vožnji vpreg
Z dresurno vožnjo se bo v četrtek, 5. julija, v Kobilarni Lipica začelo vrhunsko mednarodno tekmovanje v vožnji vpreg FEI CAI3*. Najbolj privlačno in adrenalinsko vzdušje se obeta v soboto, ko bo več kot 60 voznikov iz 13 držav navdušilo z drzno maratonsko vožnjo.
Na prenovljenem lipiškem hipodromu bo nastopilo več kot 60 voznikov iz 13 držav z več kot 130 vrhunskimi tekmovalnimi konji. V četrtek in petek, 5. in 6. julija, se bodo pomerili v dresurni vožnji. Najbolj atraktiven del tekmovanja pa se obeta v soboto, 7. julija, ko se bodo tekmovalci po vožnji po posestvu pomerili še v drzni adrenalinski preizkušnji skozi sedem zahtevnih maratonskih ovir. V nedeljo, 8. julija, bo spretnostna vožnja na hipodromu prinesla skupnega zmagovalca.
Brezplačni koncerti mladih angleških glasbenikov
V Ljubljani, Velenju in Murski Soboti se tudi letos mudijo mladi glasbeniki iz Velike Britanije, ki s klasičnimi skladbami razveseljujejo občinstvo. Koncerti so brezplačni.
Komorni pevski zbor in godalni ansambel iz šole Leys iz Cambridgea pod vodstvom Maxa Kenworthyja bo nastopil v Ljubljani. Koncert angleške zborovske glasbe in klasičnih del za godalne zasedbe lahko poslušate v petek, 6. julija, ob 19.30 v stolnici sv. Nikolaja
Mladinski komorni orkester iz Bromleya, pod vodstvom Tima Wellsa pa bo nastopil v Velenju, v okviru Festivala Velenje. Predstavili bodo priljubljena dela Handla, Mozarta, Čajkovskega, Schrekerja, Kilarja, Elgarja, Piazzole … Na Titovem trgu (v primeru slabega vremena pa v dvorani Kulturnega centra Velenje) bodo zapeli v torek, 17. julija, ob 20. uri.
-
V Ivanjem Gradu pri Komnu bo ta konec tedna potekal že 9. Festival sivke na Krasu. Organizatorji bodo obiskovalcem predstavili žetev sivke, pripravljajo jim še razne delavnice, tržnico izdelkov in pohod po Ivanjem Gradu in okolici.
Prireditev se bo pričela v soboto, 30. junija, ob 9. uri z nabiranjem šopkov sivke, čez dan bo odprta tržnica kraških dobrot, prikazali bodo ročno in strojno žetev in destilacijo sivke ter pridobivanje eteričnih olj. Ob 15. uri bodo domačini predstavili volovske vprege in druge lokalne tradicije.
Gorski reševalci pozivajo k izbiri primernih poti
Predstavniki Gorske reševalne zveze Slovenije svarijo, da je ob vse večjem obisku gora tudi nesreč iz leta v leto več. Letos se jih je še pred pričetkom poletne sezone zgodilo že skoraj 200. V gorah je letos umrlo že 18 ljudi, od tega deset pri planinski dejavnosti in osem pri drugih dejavnostih, največ pri delu v gozdu.
Glavni razlog za porast nesreč je, da je vsako leto v gorah več ljudi, ti pa se v gore ne odpravljajo le poleti temveč vse leto, so poudarili na novinarski konferenci. Med njimi so tudi turisti, ki planinskih terenov sploh ne poznajo. Gorski reševalci ljudi pozivajo, naj izberejo svojim sposobnostim primerne poti.
Previdno ob vračanju klicev na neznane številke
Policisti so opozorili na pojav t. i. Wangiri klicev. Gre za klic, ki se po prvem zvonjenju prekine. Uporabnik misleč, da gre za običajen zgrešen klic, tega vrne, s tem pa se vzpostavi mednarodni klic, ki se obračuna po mednarodni tarifi. Pri vračanju klicev na tuje številke ljubljanski policisti svetujejo skrajno previdnost.
Klici so bili iz mednarodnega telefonskega sistema in aplikacije Viber usmerjeni na končnega uporabnika slovenskega mobilnega omrežja, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana, saj jih je na to opozoril eden izmed slovenskih operaterjev.
Donacija podjetja Lek za program Starejši za starejše
Podjetje Lek, farmacevtska družba, d.d. je Zvezi društev upokojencev Slovenije darovala sredstva za program Starejši za starejše.
V programu, ki ga Zdus izvaja že 14. leto sodeluje 3.500 prostovoljcev, ki na domu obiskujejo starejše od 69. let in jim pomagajo glede na njihove potrebe (pomoč pri hišnih opravilih, sprehod, druženje, branje, prevozi do zdravnika in drugo). Prostovoljci se pri svojem delu srečujejo z revščino starejših, zanemarjenostjo, nasiljem, zlorabami in hudimi zdravstvenimi težavami ter se v takih primerih povežejo s strokovnimi javnimi in nevladnimi organizacijami.
Znane in neznane slike Ivane Kobilca
V Narodni galeriji v Ljubljani so sinoči slovesno odprli pregledno razstav o življenju in delu slovenske slikarke Ivane Kobilca (1861–1926) z naslovom “Slikarija je vendar nekaj lepega ...” Na ogled bo okoli 140 del iz vseh slogovnih obdobij in vseh žanrov. Med njimi bo kar nekaj umetnin iz zasebnih zbirk, ki so skoraj neznane širši javnosti.
Ivana Kobilca je bila pridružena članica Salona francoske Société nationale des beaux-arts in trikrat uvrščena na njeno razstavo. Razstavljala je po celotni Evropi, med drugim s Ferdom Veselom kot prva Slovenka na beneškem bienalu. Kot edina Slovenka je redno in od blizu spremljala razstave treh glavnih secesij (na Dunaju, v Münchnu in v Berlinu).