Pot kulturne dediščine Žirovnica
Kakšno zibelko je imel France Prešeren, največji slovenski pesnik? Kje je pisal pisma Matija Čop, znameniti slovenski jezikoslovec? Kako je Fran Saleški Finžgar dobil navdih za epske spopade med Slovani in Bizantinci? Kaj se je od tega mojstra ljudskih zgodb naučil Janez Jalen in kakšne so njegove planinske povesti?
Če jih ne poznate, lahko odgovore na ta vprašanja izveste na Poti kulturne dediščine v Žirovnici. Ta povezuje rojstne hiše Franceta Prešerna, njegovega prijatelja Matije Čopa, pisateljev Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna. ter čebelnjak Antona Janše. Z vodnikom se lahko po poti odpravite vsako 4. soboto v mesecu med marcem in oktobrom, pohod traja od 10. do 17. ure. Organizatorji so dodali še sladkorček: ob nakupu vstopnice za ogled katerekoli muzejske hiše na Poti kulturne dediščine, vas ob predložitvi računa vsako četrto soboto čaka brezplačna vožnja z lojtrnikom, ki bo vozil s parkirišča v Vrbi ob določenih urah.
-
Ste kdaj razmišljali, kako so pred tisočletji naši predniki gradili bivališča, pridelovali hrano, prevažali tovor, če niso imeli sodobnih pripomočkov? A bili so nadvse iznajdljivi, nam govori zgodovina skozi najdbe arheologov. Med drugim so vodni arheologi leta 2015 iz Ljubljanice na Vrhniki potegnili rimski deblak s konca 2 stoletja pr. n. št.
In gradnjo prav takega, le morda nekoliko manjšega, deblaka si lahko ogledate na Špici v Ljubljani. Izdelava replike sodi v projekt Navis, v katerem želijo Skupina STIK, Zavod za podvodno arheologijo in Arheofakt (Arheološki izkustveni center) s še drugimi partnerji rekonstruirati plovila, ki so nekoč plula po Ljubljanici. Vsako leto nameravajo zgraditi čoln ali ladjo iz določenega obdobja zgodovine - z orodji in tehnikami gradnje, ki so bile značilne v tistem obdobju.
-
Poznavalci pravijo, da se čebele v mestih bolje počutijo, dlje živijo in so bolj zdrave kot denimo na podeželju. V mestih imajo namreč bolj raznoliko pašo, saj v parkih in drevoredih, na zelenicah in zasejanih gredicah rastejo številne neškropljene medovite rastline. Čebele zlahka najdejo medičino in cvetni prah, zato je med zelo kakovosten in različnih okusov.
Zato ni čudno, da postaja urbano čebelarstvo vse bolj priljubljeno in tudi Ljubljana ne zaostaja. Čebelji panji stojijo že nekaj let na strehah Cankarjevega doma, Centra kulture Španski borci, hotela Park, ob Vodnem mestu Atlantis sredi nakupovalnega središča BTC, ob robu Tivolskega parka. Med v Mestni občini Ljubljana uporabijo kot protokolarno darilo. Julija pa so urbani čebelnjak postavili tudi v Botaničnem vrtu.
Od Mojstrane do Rateč z avtobusom
Če si želite ogledati odsev visokih gora v kristalni jezerski vodi, če vas zanima, kakšne so smučarske skakalnice poleti in bi radi izvedeli več o "Kranjski Sibiriji", pa se vam v tej vročini ne da voziti z avtomobilom po Kranjski Gori in okolici, je tu rešitev. Vožnja s turističnim avtobusom od Mojstrane do Rateč, ki vse do septembra od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure kroži po trasi: Kranjska Gora – Gozd Martuljek - Mojstrana – Slovenski planinski muzej - Slap Peričnik - Dovje - Belca – Kranjska Gora – Podkoren - Rateče - Nordijski Center – Podkoren – Jasna – Kranjska Gora.
Tudi vojaška zgodovina je zanimiva
V Parku vojaške zgodovine, ki se razprostira na območju starih italijanskih kasarn v Pivki lahko spoznamo del zgodovine slovenskega naroda, ki je žal vsaj delno povezana tudi s tragičnimi dogodki. V poletnem času je park za obiskovalce odprt vsak dan od 10. do 18. ure.
V paviljonih so na ogled stalne razstave, občasno pa gostijo tuje, kot je razstava fotografij Alessia Franconija z naslovom Tu se je bojevalo 1914-1918! Milančan Alessio Franconi predstavlja fotografije nekdanje frontne linije v prvi svetovni vojni med Jadranskim morjem in Dolomiti. prizorišča nekdanjih bitk pa tudi velika vojaška pokopališča. Kot je povedal ob odprtju razstave, je razstavo pripravil v opomin nam vsem ter v spomin na njegove sorodnike in vse padle v prvi svetovni vojni. Na eni od fotografij so zgubane roke njegove stare mame, ki v rokah drži srebrno medaljo za hrabrost. Posthumno jo je prejel njen oče, ki je leta 1916 padel na Debeli Griži na kraškem delu soške fronte. Razstava, s katero so v parku obeležili stoletnico prve svetovne vojne, bo na ogled do 30. septembra
Bodite pametnejši od zmikavtov
Policisti opozarjajo, da je v poletnem času več vlomov v stanovanja in hiše, medtem, ko so stanovalci na dopustu. Res pa je, da je vse več drznih tatvin tudi tam, kjer je kateri od stanovalcev doma. Še posebej na udaru so starejši, ki živijo bolj na samem.
Policisti svetujejo, da so vhodna vrata vedno zaklenjena (tudi ko ste doma). Bodite previdni pri stikih s tujci, ki nenadoma potrkajo na njihova vrata z različnimi izgovori. Mogoče je, da nimajo poštenih namenov, saj je vedno več primerov, ko se na vratih pojavita dva ali trije. Eden zamoti stanovalca in ga s kakšnim izgovorom poskuša zvabiti stran, medtem pa drugi vstopijo v hišo ter kradejo denar in vrednejše predmete. Seveda pa je tudi pametno, da večjih vsot denarja in dragocenega nakita ne hranite doma.
Septembra usklajevanje o dolgotrajni oskrbi
Na ministrstvu za zdravje so pripravili dolgo pričakovani predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, o katerem bo septembra steklo koalicijsko usklajevanje. Šele politika bo namreč morala odločiti, kakšno bo financiranje dolgotrajne oskrbe, je povedala generalna direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu Tatjana Buzeti.
Kot je pojasnila, so za financiranje dolgotrajne oskrbe pripravili dva scenarija. Eden predvideva zavarovanje preko prispevne stopnje na isti način, kot velja za zdravstveno varstvo. Drugi pa predvideva kombiniranje prispevne stopnje z nadomestilom za dolgotrajno oskrbo. V sistem je treba po njenih besedah pripeljati še približno 100 milijonov evrov, če bo obveljal predlog, da bodo uporabniki prevzeli sofinanciranje v višini 25 odstotkov. Uporabnike je treba vključiti k prispevanju sredstev v to blagajno, je opozorila. Že danes je namreč 70 odstotkov uporabnikov storitev dolgotrajne oskrbe starih nad 65 let.
Sprejeta je strategija dolgožive družbe
Vlada je sprejela strategijo dolgožive družbe, s katero naj bi laže premagovali izzive staranja prebivalstva. V prihodnjega pol leta pa morajo posamezna ministrstva pripraviti akcijske načrte s predlogi ukrepov za izvedbo. Za usklajenost načrtov s strategijo bo do ustanovitve sveta za medgeneracijsko sodelovanje skrbela delovna skupina za pripravo strategije.
Strategija dolgožive družbe se osredotoča predvsem na ukrepe za kakovostno staranje, usklajena pa bo z razvojnimi dokumenti, ki urejajo druga področja. Koncept aktivnega staranja zaobjema:
aktivnost v vseh življenjskih obdobjih vključuje zlasti večjo aktivnost starejših na družbenem, gospodarskem, socialnem in kulturnem področju; povečevanje deleža starejšega prebivalstva je potencial, ki ga je treba izkoristiti z aktivnejšo participacijo v delovnih procesih in večjo participacijo v družbenem in političnem življenju; skrb za zdravje vključuje skrb za zdravje in zdrav življenjski slog skozi celotno življenje; to omogoča podaljšanje delovne aktivnosti, zdravih let življenja in vpliva na zmanjšanje izdatkov za zdravstvo in absentizma; medgeneracijsko sožitje krepi medgeneracijsko sodelovanje z medsebojno podporo, prenosom znanj in izkušenj ter temelji na prispevku vseh udeležencev.-
Invalidi lahko od konca julija na upravnih enotah brezplačno vložijo zahtevek za izdajo Evropske kartice ugodnosti za invalide. S kartico bodo lahko v Sloveniji in v nekaterih državah EU (Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Italija, Malta in Romunija) uveljavljali komercialne popuste na področjih umetnosti in kulture, turizma, športa, izobraževanja, trgovine in prometa. Sčasoma naj bi kartica ugodnosti za invalide veljala v vseh državah EU.
Kje in kakšen popust lahko uveljavljajo, določijo ponudniki v posameznih državah. Pri nas so se v projekt vključili med drugim muzeji, knjižnice, knjigarne, gledališča, vadbeni centri in termalna zdravilišča, kjer bodo lahko popuste izkoristili tudi imetniki Evropske kartice ugodnosti za invalide iz tujine. Ponudnike in storitve ugodnosti najdete na spletni strani: www.invalidska-kartica.si, lahko pa si na mobilni telefon naložite spletno aplikacijo prek spletnih strani iTunes ali Google Play.
Harmonikarji, na Veliko planino!
Društvo Rigelj Velika planina v juliju vabi ljubitelje harmonike vseh starosti na 21. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev diatonične harmonike.
Tekmovanje se bo začelo v soboto, 29. julija 2017 ob 10. uri pred gostiščem Zeleni Rob na Veliki planini. Potekalo bo v petih skupinah (šteje dejanska starost na dan tekmovanja) in sicer: I. skupina: starost do 9 let; II. skupina: starost od 9 let do 12 let; III. skupina: starost od 12 let do 20 let; IV. skupina: starost od 20 let do 50 let in V. skupina: starost nad 50 let. Tekmovalec zaigra eno pesem po lastni izbiri.