V Litiji so v turistične namene odprli enega najstarejših rudnikov na Slovenskem, rudnik Sitarjevec. Ker je bilo že na otvoritvi 3. decembra veliko zanimanje za oglede, so se odločili, da bodo ti ves december potekali brezplačno.

Vodniki obiskovalce popeljejo po izvoznem rovu, v katerem si ogledajo razstavljene kamnine, rude in minerale, rudniški voziček in nekaj rudarskega orodja, rekonstruirano progo, razstavo o živečem netopirju v rudniku, pano z reprodukcijo paleookolja iz posavskih gub, naravno obarvane tkanine z rudniško vodo, nakit izdelan iz mineralov rudnika Sitarjevec in predstavitveni film. Obisk rova, v katerem je stalna temperatura 10 stopinj, traja približno 30 minut, primeren je tudi za gibalno ovirane, ker rov nima naklona. Po želji obiskovalcev (skupine) v rovu postrežejo z rudarsko kulinariko.

 Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) je zaskrbljena zaradi slabega ekonomskega položaja članov in vseh slovenskih upokojencev, zato je pripravila predloge za omilitev negativnih učinkov preteklih interventnih ukrepov. Predstavili so jih na novinarski konferenci, na vlado in državni zbor pa so naslovili javni poziv, naj čim prej ukrepata.

 Čas je, da tudi upokojenci uveljavljamo svoje pravice, še posebej, ker javni sektor zahteva vedno več zase, je omenil predsednik Janez Sušnik na novinarski konferenci.. Upokojenci se soočajo z mnogimi stiskami, zlasti tisti, ki dobivajo najnižje pokojnine, si z njimi  ne morejo več zagotavljati človeka vredno življenjsko raven. V zadnjih šestih letih so pokojnine zaradi sprememb zakonov in neusklajevanja  padle za več kot 13 odstotkov.

Terice iz Šteberka pri Cerknici je pred približno 85 leti fotografirala Zdenka Mercina. Med njimi je tudi mama Veronike Logar iz Ljubljane, najmlajše deklice na sliki, ki ji je stric naredil majhno terišče.

Na fotografiji iz leta 1920 so dekleta Marijine družbe iz trsteniške fare. Fotografijo hrani Jožica Zelnik z Golnika.

Na fotografiji so dijaki ob zaključku 2. letnika avtomehanske šole v Šentvidu pri Ljubljani leta 1959. Fotografijo hrani Vasilij Dorniž iz Črnomlja (v sredini spredaj).

Na katero žival bi najprej pomislili, če bi slišali zvoke kopit? Verjetno na konja, čeprav bi lahko šlo tudi za zebro. S to primerjavo zdravniki opozarjajo na težavno diagnosticiranje nevroendokrinih tumorjev. Pojavljajo se redko in zaradi različnih bolezenskih znakov, ki pa jih bolnik opazi šele ob napredovali bolezni, jih je mogoča zamenjati za katerega od drugih vrst raka, na primer raka na želodcu, debelem črevesu in danki ali trebušni slinavki.

Nevroendokrini tumorji (NET) je ime za skupino neobičajnih in pogosto počasi rastočih rakov, ki se razvijejo iz celic endokrinega sistema. Dve tretjini tumorjev vznikneta v gastrointestinalnem sistemu, v predelu prebavil, prebavne cevi in trebušne slinavke, redkeje na pljučih, modih, jajčnikih ali kje drugje.

LJUBLJANA

Mestna zveza upokojencev Ljubljana je oktobra letos praznovala 40. obletnico delovanja. Kot je na slavnostni prireditvi povedal predsednik Marjan Sedmak, je bila vseskozi aktivna ne le pri ponujanju pomoči upokojencem in drugim starejšim, temveč tudi v organih in organizacijah, kjer so sprejemali ključne odločitve za kakovost življenja starejših. Prilagajanje ni bilo vedno enostavno, še posebno ker so se spreminjale tudi teritorialne politične ureditve. Pred 15 leti je zveza prevzela vlogo osrednje pokrajinske zveze društev upokojencev in ni vzpostavila dobrih stikov samo s krovno organizacijo, ampak tudi z lokalnimi skupnostmi na njenem območju. Za uspešno delo je posebej zaslužna Mestna občina Ljubljana z županom Zoranom Jankovićem, ki so ga imenovali za zaslužnega člana Mestne zveze upokojencev Ljubljana. Z njegovo pomočjo je MZU razvijal dnevne centre aktivnosti za starejše, ki so spodbudili ustanavljanje podobnih centrov tudi v drugih slovenskih krajih.

Tisočletja dolgo so naši predniki merili čas s pomočjo sonca. Najprej z leseno palico, zapičeno vertikalno v tla, ki je s senco »povedala«, kateri del dneva je, nato pa z vse bolj izpopolnjenimi oblikami sončnih ur. Zanje se je že pred leti navdušil Boštjan Pavlič, rokodelec in inovator iz Domžal, ki jih tudi izdeluje.

Že v otroštvu ga je zanimalo, kako kakšna reč deluje, rad jih je razdiral in spet sestavljal. Ure so ga tako zelo očarale, da je pred sedemindvajsetimi leti naredil strokovni izpit za urarja pri Kajfežu v Ljubljani. Posebej rad popravlja stare mehanske ure, tudi cerkvenih se je že lotil. »Izziv mi je proučevati mehaniko teh drobnih urnih mehanizmov, hkrati pa čutim spoštovanje do ljudi, ki so nekoč naredili tako mojstrovino,« pravi Boštjan Pavlič, ki pa mojstrovine izdeluje tudi sam. Kako bi drugače rekli majhnim sklopnim sončnim uram z natančno izdelanimi detajli, ki med ljubitelji lepih in praktičnih reči žanjejo občudovanje.