-
Zdravi lasje z lepim leskom, trdi nohti, napeta, sijoča in mladostna koža in močne kosti imajo nekaj skupnega – kolagen. Kot pove že ime, grška beseda kolla namreč pomeni lepilo, je naravno telesno lepilo, beljakovina, ki veže ter podpira telesna tkiva in notranje organe ter zagotavlja, da ta vzdržujejo in ohranjajo dobro ter zdravo stanje.
Kolagen predstavlja kar tretjino vseh beljakovin v telesu in je sestavni del vezi, hrustanca, kože, las in nohtov. Pravzaprav je v telesu več kot petindvajset vrst kolagena, ki v sodelovanju z elastinom daje tkivom obliko, trdnost in moč.
-
Terice iz Šteberka pri Cerknici je pred približno 85 leti fotografirala Zdenka Mercina. Med njimi je tudi mama Veronike Logar iz Ljubljane, najmlajše deklice na sliki, ki ji je stric naredil majhno terišče.
Na fotografiji iz leta 1920 so dekleta Marijine družbe iz trsteniške fare. Fotografijo hrani Jožica Zelnik z Golnika.
Na fotografiji so dijaki ob zaključku 2. letnika avtomehanske šole v Šentvidu pri Ljubljani leta 1959. Fotografijo hrani Vasilij Dorniž iz Črnomlja (v sredini spredaj).
Majhni, a zelo nevarni tumorji
Na katero žival bi najprej pomislili, če bi slišali zvoke kopit? Verjetno na konja, čeprav bi lahko šlo tudi za zebro. S to primerjavo zdravniki opozarjajo na težavno diagnosticiranje nevroendokrinih tumorjev. Pojavljajo se redko in zaradi različnih bolezenskih znakov, ki pa jih bolnik opazi šele ob napredovali bolezni, jih je mogoča zamenjati za katerega od drugih vrst raka, na primer raka na želodcu, debelem črevesu in danki ali trebušni slinavki.
Nevroendokrini tumorji (NET) je ime za skupino neobičajnih in pogosto počasi rastočih rakov, ki se razvijejo iz celic endokrinega sistema. Dve tretjini tumorjev vznikneta v gastrointestinalnem sistemu, v predelu prebavil, prebavne cevi in trebušne slinavke, redkeje na pljučih, modih, jajčnikih ali kje drugje.
-
Edinstvena maskara The ONE WonderLash Celebration 5-v-1 poskrbi za volumen, podaljša, priviha, loči in neguje vaše trepalnice. Tudi v praznični izdaji za najdrznejše oči do zdaj.
Med tistimi, ki boste navedli učinke maskare 5-v-1, bomo izžrebali šest nagrajencev in jim po pošti poslali predstavljeni izdelek podjetja Oriflame.
Odgovor nam skupaj s svojimi podatki do 15. decembra pošljite na dopisnici (vrednost B) na naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Za nagrado«.
-
Vstopili smo v december, mesec velikih pričakovanj in dobrih želja. Kje sem se sprehajal?
Odgovor pošljite do 15. decembra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«.
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel copate Vzajemnosti.
Odgovor iz novembrske številke: Na fotografiji je grad Rakičan.
Copate prejme: Irena Prelovec, Celje.
Čestitamo!
-
Prvega januarja je začetek novega leta – po gregorijanskem ali julijanskem koledarju?
Odgovor pošljite do 15. decembra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali po elektronski pošti na naslov: narocnine@vzajemnost.si.
Enemu izmed vas bomo podarili copate Vzajemnosti.
Rešitev iz novembrske številke: S smrtjo Ulrika II. leta 1456 je izumrla rodbina grofov Celjskih.
-
LJUBLJANA
Mestna zveza upokojencev Ljubljana je oktobra letos praznovala 40. obletnico delovanja. Kot je na slavnostni prireditvi povedal predsednik Marjan Sedmak, je bila vseskozi aktivna ne le pri ponujanju pomoči upokojencem in drugim starejšim, temveč tudi v organih in organizacijah, kjer so sprejemali ključne odločitve za kakovost življenja starejših. Prilagajanje ni bilo vedno enostavno, še posebno ker so se spreminjale tudi teritorialne politične ureditve. Pred 15 leti je zveza prevzela vlogo osrednje pokrajinske zveze društev upokojencev in ni vzpostavila dobrih stikov samo s krovno organizacijo, ampak tudi z lokalnimi skupnostmi na njenem območju. Za uspešno delo je posebej zaslužna Mestna občina Ljubljana z županom Zoranom Jankovićem, ki so ga imenovali za zaslužnega člana Mestne zveze upokojencev Ljubljana. Z njegovo pomočjo je MZU razvijal dnevne centre aktivnosti za starejše, ki so spodbudili ustanavljanje podobnih centrov tudi v drugih slovenskih krajih.
-
Tisočletja dolgo so naši predniki merili čas s pomočjo sonca. Najprej z leseno palico, zapičeno vertikalno v tla, ki je s senco »povedala«, kateri del dneva je, nato pa z vse bolj izpopolnjenimi oblikami sončnih ur. Zanje se je že pred leti navdušil Boštjan Pavlič, rokodelec in inovator iz Domžal, ki jih tudi izdeluje.
Že v otroštvu ga je zanimalo, kako kakšna reč deluje, rad jih je razdiral in spet sestavljal. Ure so ga tako zelo očarale, da je pred sedemindvajsetimi leti naredil strokovni izpit za urarja pri Kajfežu v Ljubljani. Posebej rad popravlja stare mehanske ure, tudi cerkvenih se je že lotil. »Izziv mi je proučevati mehaniko teh drobnih urnih mehanizmov, hkrati pa čutim spoštovanje do ljudi, ki so nekoč naredili tako mojstrovino,« pravi Boštjan Pavlič, ki pa mojstrovine izdeluje tudi sam. Kako bi drugače rekli majhnim sklopnim sončnim uram z natančno izdelanimi detajli, ki med ljubitelji lepih in praktičnih reči žanjejo občudovanje.
-
Kdor koli je že kdaj obiskal urgenco, si je zagotovo zapomnil veliko gnečo in dolgo čakanje na obravnavo pri zdravniku. Nič čudnega, saj v desetih urgentnih centrih po Sloveniji na leto pregledajo najmanj 640 tisoč pacientov. A le pet odstotkov med njimi je takih, ki pomoč pri dežurnih zdravnikih poiščejo, ker je zaradi poslabšanja bolezni ali poškodbe ogroženo njihovo življenje, so pojasnili na Slovenskem zdravniškem društvu.
V UKC Ljubljana so novembra odprli nove prostore internistične in nujne prve pomoči. Razmere so se tako za zdravstveno osebje kot za čakajoče paciente močno izboljšale. Kot je poudaril vodja urgentnega kirurškega bloka doc. dr. Anže Kristan, zdaj težko čakajo še na gradnjo urgentnega kirurškega bloka, v katerem naj bi začeli delati leta 2020. Še prej pa upajo na okrepitev medicinskih timov. Vsi urgentni centri se namreč srečujejo s pomanjkanjem zdravstvenega osebja.
-
Po poteh soške fronte
Zanimanje za dogodke v prvi svetovni vojni je živo še po stotih letih, tudi med naročniki Vzajemnosti, ki so se na prvo novembrsko soboto odpravili Po poteh soške fronte (na fotografiji manjkata Kompasova vodnica Lili in voznica Mateja). Najprej smo se ustavili na največjem vojaškem pokopališču v Sredipolju (Redipuglia) v Italiji. Kostnica v obliki 22 ogromnih stopnic s tremi križi na vrhu hrani posmrtne ostanke 100.187 vojakov, ki so padli v okolici, med njimi so tudi mnogi Slovenci.
