Osrednja pozornost 17. festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je potekal konec septembra, je bila namenjena krovnim strategijam, ki vključujejo izzive dolgožive družbe. Strnili smo nekatera razmišljanja iz strokovnega dela festivala.

Ena izmed aktualnih tem je bila vsekakor razprava o nujnosti sprejema zakona o dolgotrajni oskrbi, tako rekoč identična kot že na lanskem festivalu in še na marsikaterem prej. Ljudi, ki potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravkih, je vse več, njihovi oskrbovalci (najpogosteje svojci) pa so v hudih stiskah, saj ne zmorejo fizičnih naporov in finančnih bremen, ki jih dolgotrajna oskrba zahteva. 

Ne samo pri nas, po vsej Evropi je vse težje najti ljudi za delo na socialnem področju. Seveda primernih za to delo, torej takih, ki si želijo pomagati drugim, ki imajo veselje za delo z ljudmi in vidijo v tem svoje poslanstvo. Sosednje države, zlasti Avstrija, imajo že dolgoletne izkušnje z oskrbovalci iz tujine, na primer iz Romunije, Bolgarije, Češke … V tujini se tudi že navajajo na to, da si oskrbovalci težko bolnih in starejših ljudi pri negi pomagajo s sodobno tehnologijo. A najpomembnejši je vendarle topel osebni stik.

V združenju OZARA Slovenija so se domislili, kako bi koristno uporabili uporabljeno jedilno olje. Njihovi uporabniki izdelujejo dišeče sveče OILRIGHT z različnimi vonji ter "naredi sam" komplete, s pomočjo katerih si v lastni kuhinji naredimo svečo po svoji želji.

 Po nekaterih podatkih povprečno slovensko gospodinjstvo v odtok zlije od tri do pet litrov odpadnega olja na leto, kar seveda ni ekološka rešitev. Maščobe se prilepijo na cevi in jih mašijo, pa tudi v čistilnih napravah povzročajo nevšečnosti. V Ozari oziroma njihovem socialnem podjetju Bolje že precej časa zbirajo odpadno olje, vsak mesec ga v 140 javnih zavodih in restavracijah zberejo tri do štiri tone. Tako so se domislili, da bi ga lahko uporabili v druge namene. Po skrbnih raziskavah in preizkušanjih, ki so se začela pred tremi leti, so nastale sveče z dodatki eteričnih olj in kompleti za izdelavo doma. Z eno vrečko izdelamo tri sveče, ki jih lahko po želji obarvamo - barve so na prodaj posebej.

Med 29. oktobrom in 1. novembrom 2017 bo po 15 krajih potekala že deveta ekološko humanitarna akcija Manj svečk za manj grobov. Njen namen je, da namesto pretiranega okraševanja grobov s svečami, ki predstavljajo tudi veliko obremenitev za okolje, sredstva raje namenimo za nakup medicinskih pripomočkov ter zdravljenje bolnih in življenjsko ogroženih. Geslo akcije je: »Pomagajmo tistim, ki še živijo, če nismo mogli vsem, ki se jih te dni spominjamo.«

 Stojnice fundacije Svečka bodo postavljene  pred pokopališči v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Litiji, Šmartnem pri Litiji, Grosuplju, Celju, Domžalah, Logatcu, Dobrepolju, Mariboru, Murski Soboti, Velenju, Šmartnem ob Paki in Savi. V zameno za prostovoljni dar darovalci prejmejo zastavico sočutja, s katero se lahko poklonite spominu na preminule. 

Z zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije smo dobili sporočilo  o uveljavitvi novele Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2C). Tisti s 40 leti pokojninske dobe, ki so upravičeni do  zagotovljene pokojnine v znesku 500 evrov, bodo 30. oktobra prejeli višje pokojnine. V nadaljevanju povzemamo sporočilo. 

Prvega oktobra 2017 je začel veljati Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2C). Bistvena novost novele je določba, po kateri bodo do zagotovljene pokojnine v znesku 500 evrov upravičeni vsi zavarovanci, ki se bodo starostno ali invalidsko upokojili s pokojninsko dobo, ki je predpisana za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, torej s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa po določbah veljavnega ZPIZ-2 oziroma z ustrezno krajšo pokojninsko dobo brez dokupa, ki je določena...

Vsak izmed nas lahko reši življenje, zato bi morali že otroci poznati osnove oživljanja in vedeti, kje v bližini se nahaja avtomatski zunanji defibrilator (AED), je osnovno sporočilo ob evropskem dnevu oživljanja. Ta je bil sicer že 16. oktobra, vendar dogodki za osveščanje o pomeni poznavanja osnov prve pomoči potekajo vse do konca oktobra.

 Osnovni poudarek je predvsem na tem, kako pomembno je ukrepati čim prej, saj je najpomembnejših prvih pet minut po dogodku. Tudi pri prometnih in drugih nesrečah ne čakajmo, da bo pristopil kdo drug, pomagajmo brez bojazni, da bi naredili kaj narobe, saj bodo posledice hujšem, če človeka, ki ne diha, ne bi oživljali.

V teh dneh se povečuje obisk pokopališč, zato na ljubljanskih Žalah tudi letos nudijo brezplačne prevoze, zlasti za starejše obiskovalce in tiste, ki težko hodijo. Od jutri pa do konca oktobra se bodo po starem in novem delu Žal lahko vozili z električnimi vozili Kavalir med 9. in 17. uro. Kavalir bo ustavljal na osmih postajališčih, s prvega bo krenil ob vsaki polni uri, z zadnje, osme postaje, pa na pol ure. Vsa postajališča so označena s tablami, poleg njih so postavljene klopi:

1. Pri cerkvi Sv. Križa pri glavnem vhodu na pokopališče Žale,

 Zdravstveni dom Ljubljana tudi jeseni vabi k cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) po ugodnejši ceni. Akcija "Zdravo v naravo" poteka do 27. oktobra in sicer pri izbranih osebnih zdravnikih v vseh ljubljanskih zdravstvenih domovih.

Cena cepljenja je 20 evrov in je enotna za odrasle in otroke, ki se lahko cepijo že od dopolnjenega prvega leta dalje. Cepljenje odsvetujejo le osebam z akutno vročinsko boleznijo in tistim, ki so alergični na jajčne beljakovine ali druge sestavine cepiva.

 Na današnji Svetovni dan hrane sta društvo Ekologi brez meja in podjetje Snaga Ljubljana vnovič opozorili  na zavrženo hrano z dogodkom, ki so ga poimenovali  Ne meč'mo hrane stran! Pravzaprav je šlo za "protest zabojnikov", saj se v rjavih zabojnikih  za biološke odpadke znajde preveč hrane, ki bi jo lahko porabili drugače: skuhali določeno jed, zamrznili ali kako drugače shranili, delili s sosedi  oziroma, če že ne gre drugače, kompostirali. 

Vsak Slovenec zavrže  kar 73 kilogramov hrane na leto. Po podatkih Statističnega urada RS pa je povprečni izdatek za hrano na enega člana gospodinjstva v letu 2015 znašal dobrih 935 evrov na leto. Skoraj polovico od  151 tisoč ton zavržene hrane prispevamo gospodinjstva. Vzrokov je več od tega, da ne načrtujemo nakupov in kupimo preveč živil, do tega, da ne pojemo vsega, kar skuhamo, pozabimo na določena živila, ki  jim preteče rok uporabnosti. Zato tako ekologi kot komunalni delavci svetujejo, da pred pripravo obrokov pregledamo hladilnik in kuhinjske omarice ter porabimo živila, ki jih že imamo, pred nakupom pa temeljito premislimo, kaj in koliko živil potrebujemo ter si prirpavimo seznam. In se ga seveda držimo.