Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je s sodelavkami in sodelavci  pogovarjala z Marijanom Papežem, generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) in njegovimi sodelavci. Pozornost so namenili nekaterim konkretnim primerom, ki jih obravnava Varuh, in v katerih pobudniki zatrjujejo kršenje njihovih pravic s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ugotovili so, da posamični primeri sicer večkrat razgrnejo tudi sistemska vprašanja, povezana tudi s kršenjem načela pravičnosti in dobrega upravljanja.

 Konec januarja 2018 naj bi skladno z novelo zakona o pacientovih pravicah po vseh zdravstvenih ustanovah imeli realne sezname čakajočih na zdravstvene storitve. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Ane Medved ne bodo vključevali tistih, ki niso sposobni za operacijo. Te bodo prednostno uvrščali na operacije, ko bodo za posege sposobni. Zaradi tega v bolnišnicah administrativno prečiščujejo sezname čakajočih na zdravstvene storitve.

 Po besedah direktorja Ortopedske bolnišnice Valdoltra Radoslava Marčana imajo vsi bolniki, ki niso sposobni za poseg, svojega skrbnika oz. koordinatorja, ki je z njimi v rednem stiku. Ko bo bolnik sposoben za operacijo, ga bodo takoj prednostno uvrstili na operacijo. Kot je dejal na današnji novinarski konferenci ministrstva za zdravje, imajo v Valdoltri zahvaljujoč čiščenju seznamov in enkratnem državnem programu skrajševanja čakalnih vrst že krajše čakalne dobe. Poleg tega se je po njegovih besedah stabiliziral priliv na čakalne sezname. V preteklosti se je namreč izkazalo, da je bilo v tej ortopedski bolnišnici od okoli 400 bolnikov, ki so na poseg čakali več kot 12 mesecev, kar 84 odstotkov  nesposobnih za poseg.

 Svetovni dan gora, ki ga od leta 2003 praznujemo 11. decembra, letos poteka na temo gore pod pritiskom podnebja in človeka. Kot je v poslanici zapisal podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen, živimo v času, ko planinstvo predstavlja eno izmed najbolj množičnih oblik rekreacije v Sloveniji pa tudi v sosednjih alpskih državah. Ta oblika rekreacije je povezana tudi z določeno stopnjo tveganja, hkrati pa gibanje in bivanje v gorah ugodno vplivata na zdravje.

 Da pa bo ta športno-rekreativna dejavnost ostala tako množična tudi v prihodnje, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Predvsem je to primerno urejena planinska infrastruktura, zlasti koče in planinske poti, za katere večinoma skrbijo planinska društva na temelju prostovoljstva. »Če želimo to dejavnost tudi v prihodnje izvajati z ustreznim odgovornim odnosom do narave, bo potrebno večje sodelovanje tistih, ki v planinstvu, pohodništvu in gorskem sodelovanju vidijo nadaljnji razvoj slovenskega turizma,« je poudaril Eržen.

 Čas pred volitvami je priložnost za vse, ki mislijo resno, da poskrbijo, da bo to, kar bodo rekli, strokovno, je v poslanici ob svetovnem dnevu človekovih pravic, 10. decembru, pozvala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Priložnost je po njenih besedah tudi za to, da bo državni aparat delal hitreje. Vztrajali bomo in terjali rešitve, je napovedala.

 Državni aparat naj po pozivu varuhinje dela hitreje in odgovorno, rešitve pa naj bodo pravične. Čas pred volitvami pa je priložnost tudi za to, da bo raven že pridobljenih pravic ostala enaka in da se bodo še neuveljavljene že končno uveljavile, je navedla v poslanci.

 Na Ljubljanskem gradu, v Peterokotnem stolpu, so včeraj odprli Unicefovo razstavo punčk, ki so jih sešili prostovoljke in prostovoljci in čakajo na posvojitelje. Tradicionalna igrača punčka iz cunj namreč predstavlja otroka iz države v razvoju, ki potrebuje pomoč. Z donacijo v višini 20 evrov posvojite katero izmed mehkih punčk, ki imajo tokrat podobo grajskih gospodičen. Lahko jo odnesete domov ali komu podarite, Unicef pa z vašim prispevkom zagotovi cepljenje enega otroka proti šestim nevarnim otroškim boleznim v državah v razvoju - davici, ošpicam, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, tuberkulozi in tetanusu. Žalostno je, da vsako leto še vedno umre približno 1,5 milijona otrok, čeprav bi lahko bolezen preprečili že s cepljenjem.

 V Litiji so v turistične namene odprli enega najstarejših rudnikov na Slovenskem, rudnik Sitarjevec. Ker je bilo že na otvoritvi 3. decembra veliko zanimanje za oglede, so se odločili, da bodo ti ves december potekali brezplačno.

Vodniki obiskovalce popeljejo po izvoznem rovu, v katerem si ogledajo razstavljene kamnine, rude in minerale, rudniški voziček in nekaj rudarskega orodja, rekonstruirano progo, razstavo o živečem netopirju v rudniku, pano z reprodukcijo paleookolja iz posavskih gub, naravno obarvane tkanine z rudniško vodo, nakit izdelan iz mineralov rudnika Sitarjevec in predstavitveni film. Obisk rova, v katerem je stalna temperatura 10 stopinj, traja približno 30 minut, primeren je tudi za gibalno ovirane, ker rov nima naklona. Po želji obiskovalcev (skupine) v rovu postrežejo z rudarsko kulinariko.

 Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) je zaskrbljena zaradi slabega ekonomskega položaja članov in vseh slovenskih upokojencev, zato je pripravila predloge za omilitev negativnih učinkov preteklih interventnih ukrepov. Predstavili so jih na novinarski konferenci, na vlado in državni zbor pa so naslovili javni poziv, naj čim prej ukrepata.

 Čas je, da tudi upokojenci uveljavljamo svoje pravice, še posebej, ker javni sektor zahteva vedno več zase, je omenil predsednik Janez Sušnik na novinarski konferenci.. Upokojenci se soočajo z mnogimi stiskami, zlasti tisti, ki dobivajo najnižje pokojnine, si z njimi  ne morejo več zagotavljati človeka vredno življenjsko raven. V zadnjih šestih letih so pokojnine zaradi sprememb zakonov in neusklajevanja  padle za več kot 13 odstotkov.

Terice iz Šteberka pri Cerknici je pred približno 85 leti fotografirala Zdenka Mercina. Med njimi je tudi mama Veronike Logar iz Ljubljane, najmlajše deklice na sliki, ki ji je stric naredil majhno terišče.

Na fotografiji iz leta 1920 so dekleta Marijine družbe iz trsteniške fare. Fotografijo hrani Jožica Zelnik z Golnika.

Na fotografiji so dijaki ob zaključku 2. letnika avtomehanske šole v Šentvidu pri Ljubljani leta 1959. Fotografijo hrani Vasilij Dorniž iz Črnomlja (v sredini spredaj).

Na katero žival bi najprej pomislili, če bi slišali zvoke kopit? Verjetno na konja, čeprav bi lahko šlo tudi za zebro. S to primerjavo zdravniki opozarjajo na težavno diagnosticiranje nevroendokrinih tumorjev. Pojavljajo se redko in zaradi različnih bolezenskih znakov, ki pa jih bolnik opazi šele ob napredovali bolezni, jih je mogoča zamenjati za katerega od drugih vrst raka, na primer raka na želodcu, debelem črevesu in danki ali trebušni slinavki.

Nevroendokrini tumorji (NET) je ime za skupino neobičajnih in pogosto počasi rastočih rakov, ki se razvijejo iz celic endokrinega sistema. Dve tretjini tumorjev vznikneta v gastrointestinalnem sistemu, v predelu prebavil, prebavne cevi in trebušne slinavke, redkeje na pljučih, modih, jajčnikih ali kje drugje.