»Z glasbo še vedno mladi« je moto glasbenikov Godbe ljubljanskih veteranov, ene od osmih seniorskih godb, ki delujejo pri nas. Prvič je  ljubljanska godba nastopila 29. septembra 2005 na otvoritvi Festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Od takrat pa se je zvrstilo že lepo število nastopov pa tudi promenadnih in celovečernih koncertov tako doma kot v tujini. Tudi letos pa ljubitelje glasbe vabijo na letni koncert.  V Slovenski filharmoniji bodo nastopili pod vodstvom dirigenta Viktorja Kresnika v nedeljo, 12. novembra, ob 18. uri.

 Zadnja leta postaja tudi v Sloveniji vedno bolj razširjeno zdravilno petje zvoka OM (OM Chanting). Kar nekaj slovenskih mest se je že vključilo v projekt Cities of Light, v sklopu katerega deluje že več kot 2000 skupin po vsem svetu.

OM Chanting je starodavna skupinska tehnika zdravljenja s petjem najvišje in najčistejše vibracije OM, ki zdravi telo, duha in okolico. Chanting pomeni petje ali ponavljanje določene besede z visoko vibracijo – mantre. To ni meditacija, kot je marsikdo prepričan, ampak gre za skupinsko tehniko zdravljenja. V skupini je moč energije veliko večja, ker se med udeleženci vzpostavi skupni kanal, preko katerega steče veliko več energije do vsakega posameznika in v okolico, kar pozitivno vpliva na druge ljudi, pa tudi na  živali, rastline in ves planet. Po izročilu so himalajski modreci prvobitno vibracijo OM uporabljali za zdravljenje svojih bližnjih ter vseh neravnovesij v ljudeh in v naravi. To je namreč vibracija, iz katere izhajajo vse ostale vibracije, zvoki in besede ter tako posledično vse, kar je ustvarjeno.

 V tednu med 6. in 12. novembrom, torej pred martinovim, ko bodo po vsej Sloveniji potekala številna praznovanja, bodo policisti poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov na cestah - preverjali bodo, ali vozite pod vplivom alkohola. Če boste »napihali« 0,0 pa boste prejeli kupon, s katerim si lahko na www.nulanula.si prislužite vstopnice za skupni koncert Policijskega orkestra in skupine Tabu, ki bo 28. novembra 2017 v Festivalni dvorani v Ljubljani.

 Akcijo Slovenija piha 0,0, že drugo leto zapored organizira ministrstvo za zdravje v sodelovanju s policisti, ki bodo poleg vožnje pod vplivom alkohola preverjali tudi prisotnost drog in drugih psihoaktivnih snovi. Nadzor bo potekal zlasti v bližini gostinskih lokalov, zabaviščnih prostorov in v krajev, kjer se zadržuje večje število ljudi. Preizkus alkoholiziranosti oziroma hitri test za droge bodo odredili tudi vsem kršiteljem, ki bodo s hujšim prekrški, kot so na primer prehitra vožnja, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje določil o prednosti, ogrožali varnost drugih prometnih udeležencev. Na terenu bodo še zdravstveni, delovni in tržni inšpektorji, aktivni pa bodo tudi predstavniki nevladnih organizacij kot so Zavod Vozim, Varna pot in Drogart. 

 Soška fronta je eno najbolj razgibanih bojišč prve svetovne vojne, potem ko je vanjo stopila Italija. Boji so namreč potekali od 2.208 metrov visokega Rombona na severu do izliva reke Soče v Tržaški zaliv na jugu. Veliko bojev je potekalo na slovenskem ozemlju in ni čudno, da je zanimanje za vojne dogodke živo še po stotih letih. Tudi med naročniki Vzajemnosti, ki so se na prvo novembrsko soboto odpravili Po poteh soške fronte, je bilo nekaj takih, ki so v teh krajih izgubili deda ali katerega drugega sorodnika.

»Pri nas je žal miselnost taka: k psihiatru pa ja ne boš hodil, to je zapravljanje denarja, saj nisi nor. Vsak mora svoje težave rešiti sam, čeprav se ne bi nihče sam operiral ali se lotil popravljanja dragocenega avta,« je zelo neposredna Sanja Rozman, zdravnica, psihoterapevtka in avtorica sedmih knjig. Že več kot dvajset let se ukvarja z zdravljenjem nekemičnih zasvojenosti in posledic travm. Priča je številnim težkim zgodbam, hkrati pa ljudem v stiski skuša povrniti občutek lastne vrednosti in jim pomaga, da se počutijo enakovredne in enakopravne v družbi, da sprejmejo prave odločitve in se znajdejo v svetu. Čeprav je že štiri leta upokojena, še vedno veliko dela, se izobražuje, piše knjige – zadnji dve sta Umirjenost in Pogum – ter tudi na ta način opozarja na prenizko toleranco do nasilja in zlorab v naši družbi.

ORMOŽ

Ali bi radi pletli, pa nimate doma volne niti pletilk? Nič za to, pravijo Angela Topolinjek, Nada Potočnjak in Ljuba Fišer, ki so v Ljubljani zastopale DU Ormož, medtem ko so bili drugi člani na izletu v Planici. Staro bombažno majico razrežite na trakove, ki jih nato prepletate na štirih prstih ene roke (s pomočjo druge roke) ali pa z roke na roko. Uporabite lahko tudi volno ali drugo pletivo različnih debelin ter spletete šal, torbico, preprogo, blazino za stol, verižico in še kaj. »Ne samo da recikliramo blago, hkrati tudi razgibavamo prste, kar je še posebej dobro za tiste, ki imajo težave z rokami,« pravi Ljuba, ki vodi tudi kreativni krožek na univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ormožu.