Ob današnjem svetovnem dnevu tromboze Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije opozarja na to bolezen, ki ni tako redka, a o njej premalo vemo. Po ocenah zdravnikov vsak četrti človek na svetu umre zaradi tromboze ali njenih posledic. Če znake pravočasno prepoznamo jo lahko uspešno  preprečimo.

 Tromboza pomeni zamašitev arterije (arterijska tromboza) ali vene (venska tromboza) s krvnim strdkom. Venska tromboza je med ljudmi manj poznana, najpogosteje nastane v venah nog in v predelu medenice. Da je nekaj narobe lahko posumimo, ko se samo na eni nogi pojavi oteklina, noga boli, lahko je koža bolj rdeča ali topla, ni pa nujno. Ob teh znakih je takoj obiščimo zdravnika, saj  hitrim ukrepanjem preprečimo zaplete, zlasti pa posledice. Če ultrazvočna preiskava pokaže strdek, ga razbijejo z zdravili proti strjevanju krvi. Če ne gremo pravočasno k zdravniku, se lahko strdek ali njegov del odtrga in odpotuje v pljučne vene. Nastane pljučna embolija, ki lahko v skrajnih primerih povzroči smrt. Vensko trombozo in pljučno embolijo imenujemo s skupnim imenom venska trombembolija. 

 V okviru praznovanja 500. obletnice reformacije bo v oktobru kar nekaj dogodkov, s katerimi bomo počastili zlasti spomina na Primoža Trubarja. Že pred petimi stoletji si je zadal cilj, da morajo Slovenci postati svoj narod, imeti svojo vero in svoj knjižni jezik. Uspelo mu je in zapustil nam je zares veliko dediščino.

 Posebej slovesno bo obletnico proslavil zbor Dar srca pod vodstvom zborovodkinje Katarine Bordner. S posebno glasbeno - dramsko prireditvijo, ki so jo poimenovali Reformacija srca bodo gostovali po različnih slovenskih krajih. Zbor s šestdesetimi člani bo izvajal gospel, pop glasbo in dramo, ki sta jo napisala Todd Hunnicutt in Lin Sexton.

Svetovni dan duševnega zdravja je posvečen ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja na delovnem mestu. Po informacijah Nacionalnega inštituta za javno zdravje približno eden od petih ljudi na delovnem mestu občuti duševne težave. Povečuje se delež zaposlenih, ki doživljajo stres zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci.

 Z urada varuha človekovih pravic pa so ob svetovnem dnevu duševnega zdravja opozorili na neuresničeno obvezo vlade, da bo v enem letu od uveljavitve zakona o duševnem zdravju, to je do 12. avgusta 2009, pripravila nacionalni program varovanja duševnega zdravja, ki bi moral vsebovati tudi strategijo razvoja in akcijski načrt.

 Po podatkih evropskega statističnega urada je Slovenija na sedmem mestu med državami Evropske unije z najvišjim deležem prebivalcev s prekomerno telesno maso (19, 2 odstotka). Največjih delež pretežkih je v starostni skupini med 45 in 64 let, med mladim od 18 do 24 let pa je pretežkih 6,4 odstotka. Kar vsaka druga odrasla ženska in več kot 70 odstotkov odraslih moških ima prekomerno telesno težo, opozarjajo strokovnjaki pred svetovnim dnevom debelosti (11. oktober). Debelost je namreč eden od resnih problemov moderne družbe.

Ob svetovnem dnevu revmatikov (12. oktober) Društvo revmatikov Slovenije pripravlja akcijo osveščanja javnosti o bolezni in težavah s katerimi se srečujejo revmatiki. Na Stritarjevi ulici v Ljubljani bodo v soboto, 7. oktobra, med 9. in 13. uro člani društva na razpolago mimoidočim za nasvete o bolezni in informacije o delovanju društva. Prav tako bodo delili novo knjižico društva »Z roko v roki, za boljše življenje z revmo«.

 Društvo se pridružuje tudi iniciativi Evropske lige za boj proti revmatizmu (EULAR), ki poteka pod geslom: »Ne odlašaj, poveži se že danes!«. Cilj kampanje je opozoriti, da lahko zgodnje diagnosticiranje vnetnih revmatičnih bolezni ter pravočasen, na dokazih temelječ dostop do zdravljenja, preprečita nadaljnje okvare na sklepih in zmanjšata breme bolezni za posameznika in družbo.

Zadnja leta veliko pogosteje in bolj odprto govorimo o demenci tako v zasebnih kot strokovnih krogih ter širši javnosti. Še posebej je v ospredju septembra, ko je tudi svetovni dan alzheimerjeve bolezni. A strokovnjaki opozarjajo, da te bolezni v resnici ne poznamo dovolj, predvsem pa nismo dovolj pripravljeni na posledice povečanega števila bolnikov, ki nas čaka v naslednjih desetletjih. 

Pri nas je bolnikov z demenco 32 tisoč (najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen), čez 25 let naj bi se število podvojilo. Vendar točnih evidenc nimamo, zato to število temelji na primerljivih podatkih iz sosednjih držav. Obstajajo pa domneve, da naj bi bil diagnosticiran le vsak četrti bolnik. Slovenija je lani sprejela strategijo za obvladovanje demence, tudi akcijski načrt je v zaključni fazi, ministrstvo za zdravje je poleti izdalo javni razpis za področje demence. A bolnikom, ki so odvisni od tuje pomoči, ukrepi, zapisani na papirju, ne pomagajo prav dosti. Še vedno je bolezen stigmatizirana, so poudarili na skupni konferenci Spominčice - Alzheimer Slovenija in Zdravniške zbornice Slovenije.