-
Edinstvena maskara The ONE WonderLash Celebration 5-v-1 poskrbi za volumen, podaljša, priviha, loči in neguje vaše trepalnice. Tudi v praznični izdaji za najdrznejše oči do zdaj.
Med tistimi, ki boste navedli učinke maskare 5-v-1, bomo izžrebali šest nagrajencev in jim po pošti poslali predstavljeni izdelek podjetja Oriflame.
Odgovor nam skupaj s svojimi podatki do 15. decembra pošljite na dopisnici (vrednost B) na naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Za nagrado«.
-
Vstopili smo v december, mesec velikih pričakovanj in dobrih želja. Kje sem se sprehajal?
Odgovor pošljite do 15. decembra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«.
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel copate Vzajemnosti.
Odgovor iz novembrske številke: Na fotografiji je grad Rakičan.
Copate prejme: Irena Prelovec, Celje.
Čestitamo!
-
Prvega januarja je začetek novega leta – po gregorijanskem ali julijanskem koledarju?
Odgovor pošljite do 15. decembra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali po elektronski pošti na naslov: narocnine@vzajemnost.si.
Enemu izmed vas bomo podarili copate Vzajemnosti.
Rešitev iz novembrske številke: S smrtjo Ulrika II. leta 1456 je izumrla rodbina grofov Celjskih.
-
LJUBLJANA
Mestna zveza upokojencev Ljubljana je oktobra letos praznovala 40. obletnico delovanja. Kot je na slavnostni prireditvi povedal predsednik Marjan Sedmak, je bila vseskozi aktivna ne le pri ponujanju pomoči upokojencem in drugim starejšim, temveč tudi v organih in organizacijah, kjer so sprejemali ključne odločitve za kakovost življenja starejših. Prilagajanje ni bilo vedno enostavno, še posebno ker so se spreminjale tudi teritorialne politične ureditve. Pred 15 leti je zveza prevzela vlogo osrednje pokrajinske zveze društev upokojencev in ni vzpostavila dobrih stikov samo s krovno organizacijo, ampak tudi z lokalnimi skupnostmi na njenem območju. Za uspešno delo je posebej zaslužna Mestna občina Ljubljana z županom Zoranom Jankovićem, ki so ga imenovali za zaslužnega člana Mestne zveze upokojencev Ljubljana. Z njegovo pomočjo je MZU razvijal dnevne centre aktivnosti za starejše, ki so spodbudili ustanavljanje podobnih centrov tudi v drugih slovenskih krajih.
-
Tisočletja dolgo so naši predniki merili čas s pomočjo sonca. Najprej z leseno palico, zapičeno vertikalno v tla, ki je s senco »povedala«, kateri del dneva je, nato pa z vse bolj izpopolnjenimi oblikami sončnih ur. Zanje se je že pred leti navdušil Boštjan Pavlič, rokodelec in inovator iz Domžal, ki jih tudi izdeluje.
Že v otroštvu ga je zanimalo, kako kakšna reč deluje, rad jih je razdiral in spet sestavljal. Ure so ga tako zelo očarale, da je pred sedemindvajsetimi leti naredil strokovni izpit za urarja pri Kajfežu v Ljubljani. Posebej rad popravlja stare mehanske ure, tudi cerkvenih se je že lotil. »Izziv mi je proučevati mehaniko teh drobnih urnih mehanizmov, hkrati pa čutim spoštovanje do ljudi, ki so nekoč naredili tako mojstrovino,« pravi Boštjan Pavlič, ki pa mojstrovine izdeluje tudi sam. Kako bi drugače rekli majhnim sklopnim sončnim uram z natančno izdelanimi detajli, ki med ljubitelji lepih in praktičnih reči žanjejo občudovanje.
-
Kdor koli je že kdaj obiskal urgenco, si je zagotovo zapomnil veliko gnečo in dolgo čakanje na obravnavo pri zdravniku. Nič čudnega, saj v desetih urgentnih centrih po Sloveniji na leto pregledajo najmanj 640 tisoč pacientov. A le pet odstotkov med njimi je takih, ki pomoč pri dežurnih zdravnikih poiščejo, ker je zaradi poslabšanja bolezni ali poškodbe ogroženo njihovo življenje, so pojasnili na Slovenskem zdravniškem društvu.
V UKC Ljubljana so novembra odprli nove prostore internistične in nujne prve pomoči. Razmere so se tako za zdravstveno osebje kot za čakajoče paciente močno izboljšale. Kot je poudaril vodja urgentnega kirurškega bloka doc. dr. Anže Kristan, zdaj težko čakajo še na gradnjo urgentnega kirurškega bloka, v katerem naj bi začeli delati leta 2020. Še prej pa upajo na okrepitev medicinskih timov. Vsi urgentni centri se namreč srečujejo s pomanjkanjem zdravstvenega osebja.
-
Po poteh soške fronte
Zanimanje za dogodke v prvi svetovni vojni je živo še po stotih letih, tudi med naročniki Vzajemnosti, ki so se na prvo novembrsko soboto odpravili Po poteh soške fronte (na fotografiji manjkata Kompasova vodnica Lili in voznica Mateja). Najprej smo se ustavili na največjem vojaškem pokopališču v Sredipolju (Redipuglia) v Italiji. Kostnica v obliki 22 ogromnih stopnic s tremi križi na vrhu hrani posmrtne ostanke 100.187 vojakov, ki so padli v okolici, med njimi so tudi mnogi Slovenci.
-
Janez Bogataj: Ni ga tiča čez prašiča!
Kultura kolin na Slovenskem
Založba Rokus Klett, 69 evrov
Koline odstirajo pogled v zgodovinski razvoj človekovega razmerja do domačih živali in zadovoljevanja temeljnih prehranskih potreb, je zapisal avtor bogato ilustrirane monografije. V njej podrobno opisuje posebnosti in različnosti kolin (ali fureža) v vseh kotičkih Slovenije, primerja šege, navade in običaje ter jedi, ki so jih pripravljali ob tem domačem prazniku, pomembnem za vsako hišo. Dodal je še slovar poimenovanj za jedi in izdelke na kolinah, posebej zanimivo pa je branje pesmi, pregovorov in odlomkov iz različnih pisnih dokumentov, ki so skozi stoletja opisovali in tudi opevali koline.
S težavami se ni treba sprijazniti
Zadovoljujoča spolnost izboljšuje kakovost življenja, krepi zdravje in zadovoljstvo, zvišuje samopodobo posameznika in utrjuje partnerski odnos. Po nekaterih podatkih naj bi imel že vsak peti Slovenec občasno motnje erekcije oziroma že vsak drugi po 40. letu. Veliko starejših že po nekaj neuspešnih poskusih spolnost opusti. Vendar se s temi težavami ni treba kar sprijazniti.
Najpogostejše motnje so, ko moški ne doseže dovolj dobre otrdelosti spolnega uda, da bi lahko začel in končal spolni odnos, ali pa gre za trajno nezmožnost doseganja erekcije. Kot pravi urolog asist. Bojan Štrus, dr. med., so za več kot 80 odstotkov težav krivi organski vzroki, zlati tisti, ki vplivajo na žile: visok krvni tlak, sladkorna bolezen, visoka telesna teža z metabolnim sindromom, težave s srcem ali ožiljem ter stres. Ob tem poudarja, da je motnja erekcije lahko opozorilni znak za sladkorno bolezen in srčno-žilne bolezni, ki morda pozneje povzročijo srčni infarkt ali možgansko kap. Zato morebitne težave pri spolnih odnosih le zaupajte osebnemu zdravniku, ki vas bo po potrebi napotil k specialistu.
-
Pojemo preveč antibiotikov
Zdravniki v ambulantah vsako leto predpišejo vsaj za tretjino preveč receptov za antibiotike, ugotavlja stroka. Lani je bilo na primer izdanih 494 receptov na prebivalca, največ za zdravljenje okužb dihal in žrela ter vnetja srednjega ušesa. Največ antibiotikov širokega spektra predpisujejo otrokom, drugi na lestvici pa so starejši od 85 let, le da ti dobivajo pogosteje ozkospektralne antibiotike za zdravljenje okužb sečil, spodnjih dihal in ran.
Zaradi nepotrebnega jemanja pa lahko postanejo neučinkoviti, tako da v primeru morebitnih resnih okužb ne bodo delovali, kar se že dogaja pri okužbah sečil. Zato so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za zdravnike pripravili priporočila za smotrno predpisovanje antibiotikov za štiri pogosta obolenja (akutni bronhitis in akutna vnetja žrela, srednjega ušesa in obnosnih votlin). Spodbujajo jih, da se odločajo za zdravilo, ki je čim ožjega spektra in če se ob kontrolnem pregledu izkaže, da brez antibiotikov res ne gre. Zlasti okužbe zgornjih dihal namreč pogosto minejo same v nekaj dneh in brez zapletov.
