-
Carmen L. Oven: Do kdaj živim
Zgodbe Hospickafejev
Carmen L. Oven, ki jo je Manca Košir izbrala za svojo naslednico pri vodenju Hocpikafejev, je knjigo posvetila prav njej – in metuljem. Izmed pogovorov z izjemnimi sogovorniki, s katerimi so se družili v sedmih letih, je izbrala 30 ganljivih zgodb, ki govorijo o življenju pred smrtjo in po njej, o žalovanju, slovesu, tudi o notranji moči, presežnih izkušnjah ter radosti in pogumu, ki kljub vsemu znova zaživi v človeku. To je knjiga življenja za vse generacije, pravi avtorica. Naj še omenimo, da bo društvo sredstva od prodanih knjig namenilo nadaljnjemu razvoju programov za podporo ljudem v stiski.
Izzivi dolgotrajne oskrbe po prvem decembru
AKTUALNO
Kaj narediti, da bo Slovenija dežela, v kateri bo vredno in lepo živeti, so iskali odgovore na 24. festivalu za tretje življenjsko obdobje. K skupnemu razmišljanju so povabili predstavnike civilne družbe, izvršilne in zakonodajne oblasti, gospodarstvenike in seveda starejše.
Festival, ki so ga organizirali Proevent, Mestna zveza upokojencev Ljubljana in ministrstvo za solidarno prihodnost, je potekal od 30. septembra do 2. oktobra, obiskalo ga je več kot 17.000 ljudi. Častni pokrovitelj je bil predsednik vlade Robert Golob, ki je na odprtju dejal, da je glede na raziskave Slovenija družba, v kateri je v pokoju vredno in lepo živeti, ter poudaril zavezo vlade, da podaja roko vsem v tretjem življenjskem obdobju. Ob zaključku tridnevne prireditve pa se je predsednica programskega sveta festivala Vlasta Nussdorfer pogovarjala z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom, častnim pokroviteljem prvega festivala tudi o aktualnih temah, ki zadevajo starejše.
-
Iz zgodovine
Družina Miklič iz vasi Lukovek v občini Trebnje se je pred fotografom zbrala verjetno leta 1920. Jožefa (z dekliškim priimkom Zorman) in Jože sta imela 13 otrok. Dva sta umrla, drugi pa so si ustvarili družine, v katerih se je rodilo 28 vnukov in vnukinj. Ena izmed njih je Joža Miklič iz Novega mesta, ki ima zlasti na staro mamo lepe spomine.
Fotografija je nastala 13. februarja leta 1949 ob poroki Emice Kovše in Alojza Sevška, ki sta si dom ustvarila v Oplotnici. Fotografijo je v objavo poslala njuna hči Silva Gerdak s Ptuja.
-
Na fotografiji, najverjetneje iz leta 1930, so sestre ženske bolnice v Ljubljani na današnji Šlajmerjevi ulici. V prvi vrsti na sredini je upravnik prof. dr. Alojzij Zalokar, večkratni predsednik Slovenskega zdravniškega društva, na desni pa asistent dr. Pavel Pehani. Fotografijo je v objavo poslala Miha Zalokar.
Anton Žagar in Ivanka Novak sta se poročila pozimi leta 1961. Zanimivo je, da se je istočasno poročil tudi njegov brat Mihael. Po svatbi v domači hiši v Jagodniku so svatje nadaljevali praznovanje na novih domovih obeh parov – v Karteljevem in na Vrhu pri Pahi. Fotografijo je v objavo poslal sin Anton Žagar.
POŠILJANJE OBVESTIL O NAKAZILU ZPIZA
POISKALI SMO ODGOVOR
Prejeli smo pismo bralca, ki se pritožuje, da ni prejel izpiska julijske pokojnine, pri kateri je bila prvič odtegnjena dajatev za dolgotrajno oskrbo. Sprašuje, zakaj upokojenci niso dobili obvestila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, da bi bili seznanjeni s tem novim odtegljajem.
Z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) odgovarjajo, da jih k pošiljanju obvestil o nakazilu ne zavezuje nobena zakonska določba ali podzakonski akt. Obvestila so sicer dolgo pošiljali vsem prejemnikom pokojninskih ali invalidskih prejemkov. Ker pa so stroški poštnine zelo visoki (Zpiz samo za pošiljanje obvestil porabi več kot 420 tisoč evrov na mesec), so se odločili za spremembe. Od junija 2024 tako pošiljajo obvestila o nakazilu vsem prejemnikom le enkrat letno – v mesecu uskladitve. Naslednjič naj bi ga dobili februarja 2026. Posameznikom pa pošiljajo mesečna obvestila le, kadar je prejemek bremenjen z odtegljajem na podlagi izvršilnega naslova ali upravno izplačilne prepovedi oziroma ob prvem rednem nakazilu prejemka po izdani odločbi o priznani pravici ali po izvedbi preračuna po uradni dolžnosti.
-
Dobro počutjeoktober '25Zdravje
ZDRAVJE
Običajno se radi pogovarjamo o zdravju, natančneje o težavah z zdravjem, a beseda le redko nanese na uhajanje urina, čeprav je dokaj pogosta nadloga.
Z leti namreč slabi delovanje organov, moč mišic in veznega tkiva se zmanjšuje, zato sečni mehur ne zmore zadrževati vode, kot jo je nekoč. Ženske imamo zaradi nosečnosti, porodov in hormonskih sprememb pogosto oslabljene mišice medeničnega dna in veziva, zato nam rado uide nekaj kapljic pri kašljanju, kihanju, smejanju, dvigovanju težjih bremen ali celo pri hoji v hrib. Še huje je, kadar nas na vodo tišči pogosto, nenadno in s tako silo, da skoraj ne zmoremo do stranišča.
-
Dobro počutjeoktober '25Gibanje
ZDRAVJE
Vadba za krepitev mišic, ravnotežja, gibljivosti in koordinacijo lahko zmanjša tveganje za krhkost za 41 odstotkov ter bistveno zmanjša možnost padcev, ki so eden vodilnih vzrokov poškodb v starosti.
Idealno je seveda, da se dovolj gibamo vse življenje, torej od otroških let naprej, vendar ima tudi vadba v zrelih in poznih letih pozitivne učinke, so poudarili fizioterapevti ob svetovnem dnevu fizioterapije, ki je poudarjal pomen zdravega staranja. Vendar pa raziskave kažejo, da je skoraj tretjina starejših odraslih telesno neaktivna, kar pomeni, da večji del dneva presedijo. Neaktivnost pa je glavni vzrok krhkosti, ki se kaže z občutkom izčrpanosti, šibkostjo, počasnim premikanjem, težavami z ravnotežjem in izgubo telesne teže.
-
DOM
Radi se pohvalimo, da živimo v zeleni deželi, a če pogledamo okrog sebe, pogosto naletimo na različne odpadke. Zlasti ob cestah in počivališčih se vedno pogosteje kopičijo smeti.
Ne le da kazijo podobo o urejeni državi in škodujejo okolju, njihovo odstranjevanje zahteva tudi veliko denarja. Po podatkih nevladne organizacije Ekologi brez meja so stroški za čiščenje odpadkov ob cestah znašali kar 890.000 evrov in vsako leto narasejo za dodatnih 100.000 evrov. Najpogosteje so med smetmi cigaretni ogorki, embalaža hrane, plastenke in pločevinke. Ti odpadki se ne razgradijo čez noč, ampak ostajajo desetletja, razpadajo v mikroplastiko in onesnažujejo tla, vodo ter ogrožajo živali. V društvu tudi ugotavljajo, da smeti privlačijo nove smeti, saj če že leži plastenka na tleh, je večja verjetnost, da bo nekdo odvrgel še svojo. In kakšno sporočilo s tem dajemo otrokom, ki jih vzgajamo v duhu zelene Slovenije, se sprašujejo ekologi.
Pogovor razreši marsikatero o stiskah
Dobro počutjeoktober '25Zdravje
ZDRAVJE
Ob svetovnem dnevu samomora so strokovnjaki vnovič poudarili pomen pogovora o samomoru – brez obsojanja, a z veliko razumevanja in podpore.
Stisko pri človeku prepoznamo, če se je spremenil, začel zapirati vase ali umikati iz okolja, če hitro spreminja razpoloženje, nekateri pa tudi zelo neposredno povedo, da razmišljajo o samomoru, je povedala psihologinja Vita Poštuvan iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem. Najpomembnejše je, da ostanemo ob njem, si zanj vzamemo čas in izkoristimo priložnost za pogovor o najhujših stiskah, pa svetuje Samo Mirt Kavšek, predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora.
-
Dobro počutjeoktober '25Zdravje
Zdravila niso bomboni
Skoraj ni človeka, ki ne bi vsaj občasno uporabljal zdravil, ki jih kupi v lekarni brez recepta, na primer protibolečinske tablete, nosna pršila, sirupe proti kašlju ali zdravila za blaženje zgage. Večinoma so namenjena lajšanju blagih, kratkotrajnih zdravstvenih težav, najpogosteje prehlada, bolečine ali vročine, vendar pa je potrebno dosledno upoštevanje navodil za uporabo, so opozorile agencije za zdravila in medicinske pripomočke v mednarodni kampanji Zdravila niso bomboni.
