Bodo imele vse regije svoj hospic?
Zdravje
Hiša Ljubhospic, edini stacionarni hospic pri nas, že deset let deluje pod okriljem javnega zavoda Lekarna Ljubljana. Kot je pojasnil njen direktor dr. Marjan Sedej, so doslej ob pomoči predanih in sočutnih sodelavcev poskrbeli za 2032 umirajočih, samo lani se jih je poslovilo 274.
Med njimi jih je le 40 odstotkov iz ljubljanske regije. V povprečju so v hiši, kjer je 12 postelj, devet dni, več kot tretjina jih umre že v prvih štirih dneh po prihodu. Velika večina, kar 82 odstotkov, je onkoloških bolnikov, zato morda ne preseneča podatek, da je njihova povprečna starost 60 let. Poleg tega zagotavljajo podporo tudi svojcem prek tako imenovanih družinskih konferenc in programov žalovanja. Po Sedejevih besedah Lekarna Ljubljana 80-odstotno financira Ljubhospic, vendar postaja finančno breme za zavod preveliko, brez pomoči...
-
Vrt
V teh dneh marsikdo kupi šopek tulipanov le za svoje zadovoljstvo, ali da z njim razveseli ljubo osebo. Izbrskali smo nekaj zanimivosti o eni najbolj priljubljenih cvetic na svetu.
Kot drugo pomladno cvetje tulipan simbolizira življenjski cikel, povezujemo ga s ponovnim rojstvom narave in novih začetkov. Ker cveti razmeroma kratek čas, opozarja tudi na minljivo naravo življenja in nas opominja, naj cenimo sedanji trenutek. Kot je v knjigi Simbolika cvetja napisal Tine Germ, je bil v Perziji tulipan cenjen okras vrtov in pesniki so ga slavili kot podobo lepote, globoke ljubezni in nepotešljivega hrepenenja. To zlasti velja za cvetove rdečih odtenkov.
-
Hranjenje prostoživečih živali
Bralka je na uredništvo poslala vprašanje, ali je dovoljeno hranjenje rac, labodov, ptic in mačk na prostem. Opaža namreč, da v Ljubljanici v bližini ene od večjih stanovanjskih sosesk pogosto plavajo kosi kruha, posamezniki v vodo ali na breg ob njej odlagajo celo ostanke zelenjave. Po njenem mnenju tako početje ni niti primerno niti zdravo, saj odvržena hrana ob sprehajalnih poteh gnije in privablja glodavce.
Hranjenje ptic in vodnih živali je v mestih zelo priljubljeno, vendar številni ljubitelji živali v skrbi za dobrobit živali pretiravajo. Vodne živali si same poiščejo hrano, ptice potrebujejo našo pomoč le pozimi, če so naravni viri hrane omejeni, prostoživeče mačke v večini hranijo člani društev za zaščito živali, ki jih tudi redno pregledujejo in poskrbijo za sterilizacijo.
-
Iz zgodovine
-
Zgodbefebruar '26Ljudje Zgodovina
Fotografija je bila posneta maja 1945 ob koncu druge svetovne vojne na Martinkovem vrtu v vasi Gorenje Polje. Stojijo od leve: Olga Eberžnik, Vida in Jožica Markovič, Olga Kavčič in Malka Urbančič, spodaj sedijo Franci Urbančič, Lojze in Lado Eberžnik, na sredini pa sta otroka Jože Matkovič in štiriletna Milica Klinčeva oziroma Milica Jakopin iz Novega mesta, ki hrani fotografijo.
Fantič, ki pase kravice, je Jure Golob z Golega nad Igom. Fotografirali so ga v Vidmu - Dobrepolju jeseni leta 1955.
-
James Herriot: Vse živo, malo in veliko
Ko diplomant veterinarske fakultete nastopi službo v podeželskem Yorkshiru, kaj hitro spozna, da bo imel več preglavic z domačini kot z oskrbo njihovih živali – pa naj gre za trmaste, a trdožive kmete ali za njegovega muhastega delodajalca. Humorno napisan roman bralca vodi od kmetije do kmetije in slikovito opisuje podeželsko okolje, čas ob koncu tridesetih let preteklega stoletja ter odnose med ljudmi in do živali. Morda sta vam tako avtor kot naslov knjige znana iz televizijske serije Vsa bitja, velika in majhna, saj je nastala na podlagi avtobiografskih romanov Jamesa Herriota (s pravim imenom Alf Wight). Najbolj znan roman, ki smo ga končno dobili v slovenskem prevodu, je izšel že leta 1973. (Celjska Mohorjeva družba, 37,50 evra)
-
Dobro počutjefebruar '26Zdravje
Zdravje
Do zdravnika tudi po telefonu
Spomladi naj bi začela po vsej Sloveniji veljati obvezna in enotna elektronska komunikacija med pacienti in osebnimi zdravniki ter zobozdravniki prek nacionalnega portala za elektronsko zdravje zVEM. Tistim, ki se na tehnologijo ne spoznate ali jo težko uporabljate, pa ni treba skrbeti, saj mora vsaka ambulanta poskrbeti, da ima stik s pacienti tudi po telefonu, osebno ali po pošti. Je pa elektronska komunikacija varnejša, saj morate za dostop do portala imeti t. i.
-
Od rituala do karnevala
Človek si želi biti kdaj pa kdaj nekdo drug, je že pred 60 leti zapisal Niko Kuret, eden najboljših poznavalcev pustnih običajev pri nas. Pustna tradicija je dolga in bogata, celo izrazov za maskirance imamo veliko: maškare, maškaroni, šeme, šjme, pusti, pustovi, pustarji, pustnaki, fašenki, škoromati, kurenti, koranti... Maskiranje je značilno še za različne šege (ob poroki, brucovanju, abrahamu), pojavlja se ob raznih cerkvenih in posvetnih praznikih.
Študenti spoznavajo izzive demence
Tralala hopsasa, pustne smo šeme
Z VNUKI
Za pusta vas bodo gotovo obiskali vnukinje in vnuki ali celo pravnuki. Morda jih prvi hip v preobleki ne boste prepoznali, nato pa bodo veseli, če boste malo zarajali skupaj. Potem pa se lahko pomerite med seboj. Katera se bo prej naučila kakšne pesmice na pamet: babi ali vnukinja? Kdo bo rešil več ugank: vnuk ali dedi? In kdo bo pojedel več krofov: vnuk ali dedi?
KROFI
Strašno! Strašno! Včeraj rano
pok prebudil je Ljubljano.
Je mar kihnila soseda
ali je s police skleda
v naši kuhinji zgrmela?
Je tovarna v zrak zletela,
grad se zrušil ali pala
bomba, mesto razdejala?Knjižice spominov na skupne dni
Prosti časfebruar '26Zgodovina Kultura
Še hranite svojo spominsko knjigo iz mladosti? Kdaj ste jo nazadnje prelistali? Se spomnite, katera sošolka vam je narisala najlepšo sliko, kateri verz ste najpogosteje napisali vi?
Spominske knjige niso le osebna dediščina, nekakšni dnevniki, ki pripovedujejo zgodbe o vezeh med ljudmi. Veliko povedo tudi o vrednotah nekega obdobja. Nekoč je bilo izmenjevanje spominskih knjig izjemno priljubljeno, še posebej pri dekletih, ugotavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer so pripravili razstavo na to temo. Kar 57 posameznikov jim je posodilo 132 spominskih knjig, ki obujajo spomin na pozabljeno tradicijo, ki je še pred prelomom tisočletja potonila v pozabo.
