-
ŠMARJE PRI JELŠAH
Članice in člani Društva upokojencev Šmarje pri Jelšah, trenutno jih je 480, so na občnem zboru pregledali uresničitev lanskega dela. Iz poročila, ki ga je podal predsednik Franc Novak, je bilo razvidno, da načrt zaradi epidemije ni bil popolnoma uresničen. Prostovoljci so bili z osamljenimi člani v stikih po telefonu. Lani je Občina Šmarje pri Jelšah pridobila osebni avtomobil Prostofer, ki ponuja prevoz starejšim po raznih opravkih. Uredili so tudi priklop na mestni plin za ogrevanje društvenih prostorov. (Besedilo: Milenka Blažević, foto: Anton Zaplata)
-
Svetila z novo energijsko nalepko
Od prvega septembra bodo morala biti vsa svetila, ki se bodo pojavila na trgu, opremljena z novo energijsko nalepko. Na njej bo poenostavljena lestvica od A do G, nova je tudi koda QR, ki jo potrošnik skenira s pametnim telefonom, in tako dobi dodatne informacije o izdelku.
Svetila, ki so v prodajalnah in spletnih trgovinah na prodaj že od prej, bodo lahko staro nalepko imela še do konca februarja 2023. Z novo energijsko nalepko so že opremljeni gospodinjski aparati in izdelki (pomivalni stroji, pralni in sušilni stroji, zamrzovalniki, vinske vitrine in zasloni) ter avtomobilske pnevmatike.
Soustvarjajmo dvajseti festival
V Cankarjevem domu v Ljubljani se bo med 29. septembrom in 1. oktobrom odvijal 20. festival za tretje življenjsko obdobje. Tokrat bo v znamenju jubileja, ki bi ga pravzaprav morali slaviti že lani, pa tega niso dopuščale epidemiološke razmere.
Največja prireditev za starejše pri nas, s katero zaznamujemo tudi 1. oktober, mednarodni dan starejših, prinaša pester strokovni program o aktualnih termah. Zanimiva bo razprava na temo evropskega stebra socialnih pravic – Evropa po epidemiji. Program bo potekal v duhu iskanja načinov, kako v trenutnih razmerah dolgoročno in pozitivno vplivati na kakovost življenja starejše populacije in kako oblikovati bolj povezano, bolj vključujočo družbo, ki omogoča uspešno sožitje in socialno varnost vseh generacij.
-
Višje preživetje bolnikov z rakom
Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se je v zadnjih dvajsetih letih povečalo za 11 odstotkov, je pokazala analiza Onkološkega inštituta Ljubljana. Ob tem onkologi poudarjajo, da sta starost in stadij raka ob diagnozi (zgodnje odkrivanje) še vedno ključna za preživetje bolnikov. Najbolj se je povečalo preživetje bolnikov s kožnim melanomom, rakom debelega črevesa in danke ter pljučnim rakom. Za deset odstotnih točk se je povečal tudi delež preživelih žensk, ki zbolijo za rakom dojk. Delež preživelih moških, ki zbolijo za rakom prostate, pa se je povečal za več kot 20 odstotnih točk. V skupino rakov, pri katerih preživetje še vedno ostaja majhno, pa spadajo rak trebušne slinavke, rak požiralnika, rak jeter, rak žolčnika in žolčevodov ter možganski tumorji.
Virusi imajo svoje šibke točke
Rastline so iznašle svoje strategije zoper viruse, ko človeka še sploh ni bilo, zato jim velja zaupati, kar dokazujejo tudi znanstvene raziskave, pravi Sanja Lončar, vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave in avtorica številnih priročnikov. Zadnji nosi naslov Naravne rešitve za težave z virusi in med več kot 50 opisanimi rastlinami jih ima enajst dokazano delovanje tudi proti koronavirusom.
Predvsem je pomembno, da virusom čim bolj otežimo vstop v telo. Potem ko prebijejo naš imunski sistem, potrebujejo določen čas, da se razvijejo – zato ne čakajmo na znake okužbe, pač pa jim poskušajmo preprečiti, da se pritrdijo na sluznice oziroma prebijejo v celice. To jim preprečujejo zdravilne sluzi, ki jih najdemo v trpotcu, slezu, slezenovcu, velecvetnem in drobnocvetnem lučniku in še nekaterih drugih rastlinah. Svež ingver za 80 odstotkov zmanjša možnost vdora virusov v celice. Podobno velja za bezgove jagode, česen, črno kumino in številne druge rastline. Če to fazo zamudimo, uporabimo pripravke, ki virusu onemogočajo razmnoževanje. Tako moč ima na primer propolis.
Resolucija brez konkretnih izboljšav
V Društvu Srebrna nit – Združenju za dostojno starost že nekaj let opozarjajo na neustrezno socialno politiko v odnosu do starejših in na nujne spremembe, ki bi prispevale k dostojni starosti. Ugotavljajo, da predlog Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2021–2030 ne bo pripomogel k izboljšanju stanja, zato zahtevajo sprejetje socialnovarstvenega programa, ki bo vseboval merljive cilje, terminski in finančni načrt ter bo temeljil na analizi stanja.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je resolucijo dalo v javno razpravo v precej neprimernem času, tj. sredi poletja, opredeljuje tri ključne cilje. Ti so zmanjševanje tveganja revščine in povečevanje socialne vključenosti, izboljšanje dostopnosti storitev in programov ter krepitev skupnostnih oblik socialnega varstva in ustvarjanje pogojev za izboljšanje kakovosti storitev in programov.
-
Marija Krajnc iz Malečnika, ki nam je poslala fotografijo v objavo, je zapisala, da je imela kot osemletna družica ali krancjufrova na poroki tete Mimike in strica Mirka leta 1962 nagovor nevesti. Druga družica je bila njena sestrična Breda.
Leta 1962 sta se poročila Anica Rajh iz Mihalovcev in Otmar Zobovič z Libanje. Na fotografiji z gostüvanja sedi med mladoporočencema njuna hči Helena Husić iz Ivanjkovcev, ki hrani fotografijo.
Junija 1952 so se fantje iz vasi Gradac, Klošter in Vranoviči odpravljali k vojakom v družbi harmonikarja Ferda. Fotografijo hrani Slavko Renko iz Kranja.
-
Kateri slovenski športnik se je največkrat udeležil olimpijskih iger?
Odgovor pošljite na dopisnici do 15. septembra na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili brisačko Vzajemnosti.
Rešitev iz poletne številke: Aljažev stolp so na vrh Triglava postavili 7. avgusta 1895.
Darilo prejme: Jožica Ribič, Loče.
Čestitamo!
Veliko daješ, ampak veliko dobiš tudi nazaj
NAŠ POGOVOR
Starejši za starejše je socialnovarstveni program Zveze društev upokojencev Slovenije, ki starejšim od 69 let omogoča kakovostnejše in neodvisno življenje. Vanj je vključena skoraj tretjina slovenskih upokojencev. Ti cenijo trud številnih prostovoljk in prostovoljcev, svojih vrstnikov, odkar je Evropski parlament nagradil njihovo poslanstvo s podelitvijo priznanja državljan Evrope, pa pridobiva program tudi širšo veljavo. Rožca Šonc, ki vodi program od leta 2005, je letos prejela najvišje državno priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva in njegove promocije. Ponosna je na to, koliko starejšim so v vsem tem času pomagali k prijaznejšemu vsakdanjiku, a hkrati ugotavlja, da je za kakovostnejše in dostojnejše življenje najstarejše generacije srčnost prostovoljcev le premalo.
-
Cameron J. Camp: Neznanec v ogledalu
Že podnaslov Detektivski priročnik za reševanje težav, povezanih z Alzheimerjevo boleznijo in sorodnimi motnjami pove, da gre za zbirko praktičnih nasvetov, ki temeljijo na metodi Marie Montessori. Ta pristop svojce in oskrbovalce uči, kako naj na prijazen in spoštljiv način skrbijo za osebe z demenco in kako naj izkoristijo spretnosti in sposobnosti, ki jih še ohranjajo. Ko sprejmemo omejitve, opazimo tudi priložnosti. (Celjska Mohorjeva družba, 23 evrov)
