KAM NAS PELJE ŽIVLJENJE

Med pošto, ki jo ob novoletnih praznikih dobivamo v uredništvo, je vsako leto tudi ročno izdelana voščilnica s poštnim žigom iz Rogatca. Že po okrašeni ovojnici vemo, da se je na nas spet spomnila Marica Plavčak. Bil je že čas, da gospo, ki dela tako lepe vezenine, predstavimo tudi bralcem.

Čeprav se je v mladosti izučila za »moško« šiviljo, je, odkar so jo tete naučile vesti, njena ljubezen ročno delo. Najraje šiva ob kuhinjskem oknu, s katerega ima pogled na bližnjo Donačko goro. »Ne mine dan, da ne bi naredila vsaj enega cvetka,« pravi in pokaže polno škatlo čudovitih izdelkov. Če sem jezna ali hudo žalostna, pa ne morem šivati.« Da si spočije oči od drobnih vzorcev, obdeluje vrt in suši zelišča za domači čaj, priporoča zlasti mešanico kopriv, malin, melise in mete, »da luštno spite«. Če pa le kdaj izpusti šivanko, prime v roke svinčnik in zapiše pesem ali kako lepo misel.

ZDUS je civilna družba, ki združuje več kot 220 tisoč članov ne glede na njihovo politično opredeljenost, zato si zaslužimo, da nas politika jemlje resno, je na novinarski konferenci poudaril podpredsednik ZDUS Janez Sušnik. Poudaril je zlasti uskladitev pokojnin, ki se ni zgodila že nekaj let, in slabšanje materialnega položaja upokojencev.

Usklajevanje pokojnin je tisti inštitut, ki ohranja vrednost pokojnin, ne le nominalno, ampak tudi realno, je bila odločna Anka Tominšek, predstavnica upokojencev v svetu ZPIZ. Ob tem se je vprašala, ali bi s sredstvi za uskladitev, ki znašajo 1,6 milijona evrov na mesec ali približno 19 milijonov evrov na leto, resnično ogrozili javnofinančne izdatke države. Upokojenci na pobudo o uskladitvi pokojnin pričakujejo odgovor vlade v nekaj mesecih, drugače bodo po besedah Anke Tominšek ukrepali v skladu z ustavo.

Danica Stražar, upokojena profesorica zdravstvene vzgoje, po govorici ne more skriti, da izhaja iz Savinjske doline, čeprav že več kot štirideset let živi blizu Domžal, zaposlena pa je bila v Ljubljani. Naša naročnica je, odkar se je pred osmimi leti upokojila. Že zaradi službe je bila vedno urejena in na to pazi še danes. Z veseljem pa je sprejela našo ponudbo, da dobi kak koristen nasvet še od strokovnjakinj za pričesko in ličenje.

Izhaja iz Braslovč iz kmečke družine s štirimi otroki in v mladosti si je marsikateri dinar – pa tudi žulj – prislužila z obiranjem hmelja. V Ljubljano je prišla kot mlada medicinska sestra in se zaposlila na onkološkem inštitutu. Vedoželjna kot je bila, je ob delu zaključila višjo zdravstveno šolo za medicinske sestre in se pridružila patronažni službi. Kar petindvajset let je delala na terenu, ob tem pa je še dobro desetletje vodila enoto patronažnega varstva.

Letošnji svetovni dan zdravja, praznujemo ga 7. aprila, je posvečen obvladovanju sladkorne bolezni. Diabetes je kronična presnovna bolezen, za katero je značilno dolgotrajno povišanje krvnega sladkorja, kar vodi do hudih okvar ožilja in posledično do srčnega infarkta in možganske kapi, okvare ledvic, živčevja in oči. Število bolnikov po vsem sveti zelo hitro narašča, povmeni pa veliko breme tako za posameznika kot za družbo. 

V Sloveniji se je od leta 2010 do 2014 število bolnikov, ki zaradi sladkorne bolezni prejemajo zdravila, povečalo za 12,5 odstotka, diabetes naj bi imelo že blizu 200.000 ljudi, od tega jih vsaj 80.000 še nima diagnoze. Ob svetovnem dnevu zdravja bodo potekale različne dejavnosti za osveščanje o preprečevanju diabetesa, pravočasnem diagnosticiranju in učinkovitem zdravstvenem varstvu ljudi z diabetesom. Izredno pomemben je zlasti aktiven  in zdrav življenjski slog, ki vključuje skrb za telesno težo, redno gibanje in zdravo prehranjevanje, saj na ta način lahko preprečimo pojav sladkorne bolezni tipa 2 oziroma jo odložimo na čim poznejše življenjsko obdobje.

Približno 120 tisoč ljudi pri nas uporablja zdravila za zdravljenje alergijskega rinitisa, stroški zanje so denimo v letu 2015 dosegli že  1, 7 milijona evrov. Zato je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije s prvim aprilom uvedel novo terapevtsko skupino zdravil, s čimer naj bi prihranili približno 222.583 evrov  na leto. Med šestimi zdravili v tej skupini so tri, za katera ni potrebno doplačilo.

Alergijski rinitis je vnetje sluznice v nosu in obnosnih votlinah, ki jo povzročajo določeni alergeni. V zadnjih desetletjih število bolnikov hitro narašča, veliko jih ima kar kronične težave in mora redno uporabljati zdravila. Ob blagih simptomih se uporabljajo antihistaminiki v obliki pršila za nos, pri težjih pa kortikosteroidna pršila za nos in sistemski antihistaminik (tablete). Protivnetna pršila za nos delujejo neposredno na sluznico nosu, olajšajo simptome in navadno ne povzročajo zaspanosti.

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) isto število ljudi prejema kar dvakrat več zdravil kot pred petnajstimi leti. Povedano drugače, vedno več ljudi sočasno jemlje pet, deset ali celo več različnih zdravil, ki jim jih predpišejo zdravniki. Polifarmakoterapija, kot s tujko imenujemo ta pojav, še narašča. Tako je leta 2011 deset ali več različnih zdravil sočasno  jemalo 20.700 ljudi, lani pa že 23.809. Možnost negativnih vplivov različnih zdravilnih učinkovin na posameznika je seveda toliko večja, na internistični prvi pomoči (urgenca) beležijo najmanj tri odstotke obiskov ravno zaradi neželenega delovanja zdravil.