ZDUS je civilna družba, ki združuje več kot 220 tisoč članov ne glede na njihovo politično opredeljenost, zato si zaslužimo, da nas politika jemlje resno, je na novinarski konferenci poudaril podpredsednik ZDUS Janez Sušnik. Poudaril je zlasti uskladitev pokojnin, ki se ni zgodila že nekaj let, in slabšanje materialnega položaja upokojencev.

Usklajevanje pokojnin je tisti inštitut, ki ohranja vrednost pokojnin, ne le nominalno, ampak tudi realno, je bila odločna Anka Tominšek, predstavnica upokojencev v svetu ZPIZ. Ob tem se je vprašala, ali bi s sredstvi za uskladitev, ki znašajo 1,6 milijona evrov na mesec ali približno 19 milijonov evrov na leto, resnično ogrozili javnofinančne izdatke države. Upokojenci na pobudo o uskladitvi pokojnin pričakujejo odgovor vlade v nekaj mesecih, drugače bodo po besedah Anke Tominšek ukrepali v skladu z ustavo.

Danica Stražar, upokojena profesorica zdravstvene vzgoje, po govorici ne more skriti, da izhaja iz Savinjske doline, čeprav že več kot štirideset let živi blizu Domžal, zaposlena pa je bila v Ljubljani. Naša naročnica je, odkar se je pred osmimi leti upokojila. Že zaradi službe je bila vedno urejena in na to pazi še danes. Z veseljem pa je sprejela našo ponudbo, da dobi kak koristen nasvet še od strokovnjakinj za pričesko in ličenje.

Izhaja iz Braslovč iz kmečke družine s štirimi otroki in v mladosti si je marsikateri dinar – pa tudi žulj – prislužila z obiranjem hmelja. V Ljubljano je prišla kot mlada medicinska sestra in se zaposlila na onkološkem inštitutu. Vedoželjna kot je bila, je ob delu zaključila višjo zdravstveno šolo za medicinske sestre in se pridružila patronažni službi. Kar petindvajset let je delala na terenu, ob tem pa je še dobro desetletje vodila enoto patronažnega varstva.

Letošnji svetovni dan zdravja, praznujemo ga 7. aprila, je posvečen obvladovanju sladkorne bolezni. Diabetes je kronična presnovna bolezen, za katero je značilno dolgotrajno povišanje krvnega sladkorja, kar vodi do hudih okvar ožilja in posledično do srčnega infarkta in možganske kapi, okvare ledvic, živčevja in oči. Število bolnikov po vsem sveti zelo hitro narašča, povmeni pa veliko breme tako za posameznika kot za družbo. 

V Sloveniji se je od leta 2010 do 2014 število bolnikov, ki zaradi sladkorne bolezni prejemajo zdravila, povečalo za 12,5 odstotka, diabetes naj bi imelo že blizu 200.000 ljudi, od tega jih vsaj 80.000 še nima diagnoze. Ob svetovnem dnevu zdravja bodo potekale različne dejavnosti za osveščanje o preprečevanju diabetesa, pravočasnem diagnosticiranju in učinkovitem zdravstvenem varstvu ljudi z diabetesom. Izredno pomemben je zlasti aktiven  in zdrav življenjski slog, ki vključuje skrb za telesno težo, redno gibanje in zdravo prehranjevanje, saj na ta način lahko preprečimo pojav sladkorne bolezni tipa 2 oziroma jo odložimo na čim poznejše življenjsko obdobje.

Približno 120 tisoč ljudi pri nas uporablja zdravila za zdravljenje alergijskega rinitisa, stroški zanje so denimo v letu 2015 dosegli že  1, 7 milijona evrov. Zato je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije s prvim aprilom uvedel novo terapevtsko skupino zdravil, s čimer naj bi prihranili približno 222.583 evrov  na leto. Med šestimi zdravili v tej skupini so tri, za katera ni potrebno doplačilo.

Alergijski rinitis je vnetje sluznice v nosu in obnosnih votlinah, ki jo povzročajo določeni alergeni. V zadnjih desetletjih število bolnikov hitro narašča, veliko jih ima kar kronične težave in mora redno uporabljati zdravila. Ob blagih simptomih se uporabljajo antihistaminiki v obliki pršila za nos, pri težjih pa kortikosteroidna pršila za nos in sistemski antihistaminik (tablete). Protivnetna pršila za nos delujejo neposredno na sluznico nosu, olajšajo simptome in navadno ne povzročajo zaspanosti.

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) isto število ljudi prejema kar dvakrat več zdravil kot pred petnajstimi leti. Povedano drugače, vedno več ljudi sočasno jemlje pet, deset ali celo več različnih zdravil, ki jim jih predpišejo zdravniki. Polifarmakoterapija, kot s tujko imenujemo ta pojav, še narašča. Tako je leta 2011 deset ali več različnih zdravil sočasno  jemalo 20.700 ljudi, lani pa že 23.809. Možnost negativnih vplivov različnih zdravilnih učinkovin na posameznika je seveda toliko večja, na internistični prvi pomoči (urgenca) beležijo najmanj tri odstotke obiskov ravno zaradi neželenega delovanja zdravil.

V Kobilarni Lipica uradno začenjajo novo turistično sezono v nedeljo, 27. marca, ko bodo ob 15. uri najlepši lipicanski žrebci predstavili klasično umetnost dresurnega jahanja, s katero so zasloveli po svetu. Vrhunec premierne predstave Lipiške šole klasičnega jahanja bodo spektakularni skoki nad zemljo.

Sredi marca pa so se v Lipici, kjer skrbijo za  plemensko čredo 340 lipicancev, razveselili letošnjega prvega podmladka – rodila se je namreč žrebička Monteaura s temno dlako in belo zvezdo na čelu. Sredi maja jo boste že lahko občudovali na katerem od bližnjih pašnikov. Do srede junija pričakujejo še 19 novih žrebet. Torej razlog več za obisk prenovljenega kraškega bisera, ki ga lahko spoznavate v spremstvu specializiranih vodnikov ali samostojno z mobilno aplikacijo Vodnik po Lipici. Sprehodite se po čudovitih stoletnih drevoredih, saj je na novo urejenih skoraj pet kilometrov poti do kulturnih in drugih znamenitosti, se zapeljete s kočijo ali pa spoznavate kobilarno v katerem od programov za družine in otroke.

Mednarodni sejem zbirateljstva Collecta bo tokrat že desetič, in to od 24. do 26. marca 2016, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Letos sodeluje več kot 132 zbiralcev in trgovcev iz rekordnih 20 držav. Na razstavi  ob 10. obletnici bo prvič javnosti predstavljena celovita numizmatična zbirka ob 25-letnici denarne samostojnosti Republike Slovenije, poleg tega še prva slovenska znamka, najstarejša razglednica slovenskih krajev (Ptuj), najstarejša razglednica Ljubljane ter prva slovenska prepovedana naslovnica (druga izdaja Pesmi dr. Franceta Prešerna). Obiskovalci so bodo lahko ogledali prvi bankovec na svetu, tiskan na rižev papir s konca 14. stoletja iz Kitajske;   kupovali in izmenjevali razglednice, znamke, denar, stripe, stare knjige in tiske, fosile, minerale, militarijo, nakit, gramofonske plošče in telefonske kartice ter druge drobne predmete. Možno bo tudi vrednotenje osebnih, družinskih zbirk.