Novi prostori ljubljanskega zavoda za oskrbo
Zavod za oskrbo na domu Ljubljana s 117 oskrbovalkami pomaga že več kot 600 ostarelim meščanom bodisi osebni higieni, gospodinjskih opravilih ali pri ohranjanju socialnih stikov z okoljem. Do socialne oskrbe so upravičene osebe, ki niso sposobne za popolnoma samostojno življenje (starejši od 65 let, kronični bolniki, invalidi, hudo bolni otroci ali otroci z motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirano varstvo).
Ker mestna občina Ljubljana prispeva kar 80 odstotkov za kritje stroškov socialne oskrbe na domu, uporabniki storitev ali njihovi svojci plačajo 3,43 evra na uro med tednom, 4,46 evra ob nedeljah, med prazniki pa 4,63 evra.
-
Dolgoživost, ki naj bi bila ena izmed temeljnih prednosti sodobne družbe, ima tudi neprijazno stran, ki tako posameznike, družine in vso družbo postavlja pred nove izzive. Med najbolj perečimi je zagotovo povečanje števila bolnikov z demenco in drugimi težkimi obolenji, povezanih s starostjo. Družbe, ki ravnajo odgovorno in se zavedajo, s čim vse se bodo v prihodnje ukvarjale, pravočasno pripravljajo politike in ukrepe, da bodo odgovorile na nove izzive, pravi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak. Hkrati prizna, da nas že krepko priganja čas – pa Evropa tudi – pri pripravljanju tako pomembnih ukrepov, kot sta nacionalna strategija zdravega staranja in sistem dolgotrajne oskrbe.
-
Marca spet Škofjeloški pasijon
V Škofji Loki bodo po letu 2009 spet pripravili Škofjeloški pasijon. Izvirno dramsko besedilo, ki ga je med leti od 1715 do 1727 zapisal Lovrenc Marušič, pater Romuald, je najstarejše, v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku z dodatki v latinskem in nemškem jeziku in z režijskimi opombami. Procesijo trinajstih figur, povzetih po svetopisemskih besedilih, uprizarja več sto nastopajočih na različnih prizoriščih v srednjeveškem mestnem jedru.
-
Otrok na fotografiji iz leta 1907 je Franc Vavtar iz Sodražice z mamo Magdaleno in staro mamo. Nekdaj so namreč tudi dečke oblekli v oblekice. Fotografijo hrani njegova hči Olga Bregar.
Ivan Schweiger je kot mlad fant odšel v Ameriko, ko pa se je vrnil, je v Črnomlju odprl brivnico. Fotografijo iz leta 1936 hrani njegova vnukinja Branka Švajger.
Na fotografiji je Terezija Hallner iz Gorč pri Libeličah ali Halnerjeva »muma« (tako so po podjunsko imenovali mamo). Njena pravnukinja Marta Matvoz se spominja, kako jo je kot majhno deklico »guncala« na kolenih in ji pela.
-
Nagradno vprašanje se glasi: Katere čebelje pridelke najdete v kremi za nego obraza Apilana® face?
Pozimi koži v ogrevanih prostorih škoduje suh zrak, na prostem pa nizke temperature in oster veter. Ustnice ter kožo na obrazu in rokah najbolje zaščitimo s pomočjo narave.
Apilana® face je krema za dnevno in nočno nego suhe, zelo suhe in občutljive kože na obrazu. Poleg sestavin iz čebeljega panja, kot sta matični mleček in čebelji vosek, vsebuje še karitejevo maslo in pšenične ceramide, ki kožo varujejo pred staranjem, pred nastajanjem prostih radikalov ter pred izgubo elastičnosti.
-
Kadar zbolimo, nam zdravnik najpogosteje predpiše ustrezna zdravila. Da bo zdravljenje kar se da učinkovito, jih moramo jemati pravilno, torej v taki obliki in po takem urniku kot nam ga predpiše zdravnik.
Kadar moramo zdravilo jemati na tešče, to pomeni, da šest do osem ur prej ne jemo in ne pijemo. Na prazen želodec pomeni uživanje zdravil eno uro pred obrokom ali dve uri po njem. Kadar dobimo navodila, da zdravilo vzamemo s hrano, pa ga zaužijemo neposredno pred obrokom, med jedjo ali po obroku.
-
Slikanje jo sprošča
Ela Brus iz Ljubljane se je pred leti na pobudo sina pridružila slikarski skupini pri univerzi za tretje življenjsko obdobje. Bila je čista začetnica, imela je veliko veselja, znanja pa nič. A kot pravi, jo je takoj »potegnilo« v slikanje in v njem vedno bolj uživa. Zdaj si ne zna več predstavljati, da ne bi zvečer, ko ima največ miru, sedla za mizo in slikala. To je njen način sproščanja. Slika počasi in po razpoloženju – včasih uporablja vesele, svetle odtenke, včasih pa na sliki prevladujejo zamolkle barve. Pogosto slika krajine, še zlasti domači Rogatec in njegovo razgibano okolico. Na njenih platnih so velikokrat tudi »železniški« motivi, privlačijo jo zlasti stari vlaki, saj jo spominjajo na očeta, ki je bil strojevodja, in se je z njim pogosto vozila na znamenitem »rogačanu«.
-
Kraj je težko dostopen, zato so se v preteklosti prebivalci uspešno branili pred Turki. Kaj je na sliki?
Odgovor pošljite do 16. marca 2015 na dopisnici na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«.
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel copate Vzajemnosti.
Odgovor iz februarske številke: Na fotografiji je Krvavec, tokrat v zeleni podobi.
Copate prejme: Franci Štefan, Domžale.
-
Kako dolga je transsibirska železnica, ki prečka kar osem časovnih pasov?
Odgovor pošljite do 16. marca 2015 v uredništvo in ga označite s pripisom »Miselni oreh« ali pa ga sporočite po elektronski pošti na naslov: narocnine@vzajemnost.si.
Enemu izmed vas bomo podarili copate Vzajemnosti.
Rešitev iz februarske številke: Povodni mož je tista Prešernova pesem, v kateri omenja Urško.
Copate prejme: Marija Poznič, Rogaška Slatina.
-
VRH SV. TREH KRALJEV
Pri Prostovoljnem gasilskem društvu Vrh Sv. Treh Kraljev so zelo ponosni na svoji članici, gasilki veteranki, Pepco Petrovčič in Tončko Mivšek. Januarja sta med gasilskimi člani praznovali osemdeseti rojstni dan. Tončka je članica društva od leta 1949 in Pepca od leta 1952. Februarja 1965 sta obe zaključili izobraževanje za izprašanega gasilca. Ves čas sta dejavni in zanesljivi članici društva. Nikoli jima ni bilo težko pomagati in poprijeti za vsako delo pri različnih društvenih prireditvah in drugih dejavnostih. Še vedno enkrat na mesec s svojo ekipo vzdržujeta čist in urejen gasilski dom. (Besedilo in fotografija: Marinka Cempre Turk)
