Fotografija iz leta 1932 ali 1933 je nastala na posestvu Petričevih na Platu nad Mežico. Med Marijo in Janezom Petrič sedi vnukinja Ivanka, ki je bila aprila stara že 90 let. Fotografijo hrani njuna druga vnukinja Marija Podobnik Cvetkovski iz Ljubljane.

 

Na fotografiji iz leta 1956 so učenci 2. a razreda slovenskokonjiške nižje gimnazije. Ta generacija je bila zadnja, ki je končala šolanje na nižji gimnaziji, po šolski reformi se je namreč uveljavila osemletka. Fotografijo hrani Pavel Leskovar iz Vojnika (drugi z desne v zadnji vrsti).

ŠENČUR

V Društvu upokojencev Šenčur so ponosni na svojo članico Anico Benigar, ki je dopolnila sto let. Predstavniki društva, Krajevne skupnosti Šenčur - Srednja vas in območne organizacije Rdečega križa so jo obiskali skupaj z županom Cirilom Kozjekom. Slavljenki je zaigral Pihalni orkester občine Šenčur, podpredsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske Stane Gorenc pa ji je podelil posebno plaketo ob visokem jubileju.

Anica Benigar je pri svojih stotih letih še v dobri telesni kondiciji, rada dela na vrtu in tudi spomin ji dobro deluje. Rodila se je 22. maja 1920 pri Šlosarjevih v Šenčurju. Poročila se je z Milanom Benigarjem, ki je bil, kot pravi Anica, dober mož in oče trem otrokom. Zgradila sta si hišo v današnji Sušnikovi ulici, kjer po moževi smrti pred nekaj leti še vedno sama živi. O tem, kako dočakaš 100 let, pa pravi Anica takole: »Delo, delo, zdrava prehrana in nič alkohola.« Zvečer rada pogleda televizijo ali kaj prebere, in to še večinoma brez očal. (Besedilo in fotografija: Franci Erzin)

Jože Pirjevec: Partizani

Obsežna monografija (na 900 straneh s številnimi fotografijami) prinaša celostni pregled nastanka in razvoja jugoslovanskega partizanskega gibanja, ki velja za najbolje organiziran odpor proti nacizmu v vsej Evropi.

Dr. Jože Pirjevec s pomočjo dokumentov iz ameriških, nemških, britanskih in sovjetskih arhivov natančno prikaže napeta razmerja znotraj partizanskega gibanja (tudi povojno brutalnost), razmerja med partizani in drugimi nacionalističnimi vojaškimi formacijami (belogardisti, četniki, ustaši …) ter tujimi vojskami, prav tako med partizani in zavezniki. Pri tem izpostavlja Tita, enega redkih vojaških poveljnikov, ki se je ves čas zadrževal na bojiščih, kot spretnega politika, zlasti v odnosih do britanskega premierja Churchilla, ta je namreč hotel Jugoslaviji vrniti kralja.

V Krškem začeli graditi oskrbovana stanovanja

V Krškem v bližini že obstoječega objekta z oskrbovanimi stanovanji, doma starejših občanov, zdravstvenega doma, nakupovalnih centrov in avtobusnega postajališča je družba Kostak začela graditi 29 novih oskrbovanih stanovanj, namenjenih starejšim od 65 let. Zgrajena naj bi bila do februarja naslednje leto. Gradnjo sofinancira tudi Stanovanjski sklad Republike Slovenije, in sicer 15 stanovanj, ki bodo na voljo za oddajanje. Velika bodo od 40 do 50 kvadratnih metrov in primerna za bivanje ene ali dveh oseb. Zgrajena bodo po sodobnih standardih in prilagojena gibalno oviranim. Z Občino Krško potekajo pogovori za odkup še preostalih 14 stanovanj, ki bodo prav tako namenjena najemu. Razpis za najem obojih stanovanj naj bi izvedla krška občina, podrobnosti pa bodo znane, ko bodo stanovanja zgrajena.

Koristno in prijetno je biti čim več na svežem zraku, koristno in prijetno je prebirati dobre knjige. Zakaj ne bi združili obojega in to poletje vsaj nekaj ur preživeli v knjižnici na prostem? Že 16. leto jo pripravlja Zavod Divja misel s številnimi partnerji in po različnih krajih. Da bo branje varno, obiskovalci po branju knjige odložijo v zabojčke, kjer jih bodo pred ponovno izposojo razkužili.

Združimo torej prijetno opravilo s še prijetnejšim in posedimo v kateri od knjižnic pod krošnjami. Največ jih je v Ljubljani. V parku Tivoli je odprta ob koncih tedna, podobno kot na Trnovski plaži, na obeh lokacijah lahko obiskovalci berejo celo elektronske knjige, v parku Zvezda pa od četrtka do sobote deluje še Ameriška knjižnica pod krošnjami. Po tradiciji berejo še v Botaničnem vrtu (torek in sreda popoldne), na vrtu Plečnikove hiše (od torka do nedelje ves dan), v atriju Galerije ŠKUC v času razstav in festivalov, občasno so knjižnice na...

Priloga

Pogosto se zgodi, da tisto, kar imamo ves čas pred nosom, najkasneje opazimo. To zagotovo velja za našo domovino, ki jo bo marsikdo med nami šele letošnje leto podrobneje spoznal.

A ni ga slovenskega kraja, ki ne bi imel česa pokazati, pa naj bodo to slikovit razgled, ki vzame dih, šumenje potočka ali reke, ki ponuja osvežitev in sprostitev v vročem dnevu, napol zarasle ruševine, ki vzbujajo radovednost, le kaj so skrivali nekdaj mogočni zidovi, ozke stezice, ki budijo nostalgične spomine, najstrmejša skala, najvišje drevo, najgloblje jezero, najstarejši most, najbučnejši slap, najprijaznejši prebivalci …  

Medtem ko so imeli upokojenci in invalidi pri javnih prevozih do zdaj popuste pod določenimi pogoji, lahko od 1. julija brezplačno uporabljajo medkrajevni javni promet.

Pravico do brezplačne vozovnice za medkrajevni javni promet imajo upokojenci, invalidi z evropsko invalidsko kartico, vojni veterani in vsi starejši od 65 let, vendar le, če niso v delovnem razmerju, ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso poslovodne osebe gospodarske družbe ali direktorji zasebnega zavoda.

Kar enajst muzejev in galerij na 13 lokacijah v Ljubljani si lahko to poletje, do  30. avgusta, ogledate z enotno vstopnico. Povezali so se: Mednarodni grafični likovni center, Moderna galerija, Mestni muzej Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej in Slovenski šolski muzej.

Med drugim si boste lahko ogledali naslednje presežke premične dediščine: neandertalčevo piščal, najstarejše glasbilo na svetu; 5200 let staro leseno kolo z osjo, figurine Kitajcev, ki so  v vrhu evropskega oblikovanja porcelana, obredno pipo miru in drugi eksponati iz zbirke Friderika Barage, Škofjeloški pasijon, zbirko slovenskega impresionizma, Leonoro - okostje več kot 13 metrov dolge samice brazdastega kita, slikarski cikel Zorana Mušiča, učilnico iz druge polovice 19. stoletja, kiparska dela Stojana Batiča, šifrirni stroj Enigma- uganko druge svetovne vojne, Performans ritem O Marine Abramović, in Kiosk K67, legendarni izdelek Saša J. Mächtiga iz leta 1967.