Cvetličarji nam pomagajo, da lahko s šopki obdarimo tiste, ki jih imamo radi, in z njimi slavimo poroke, obletnice, rojstva in žalujemo za umrlimi. Cvetje polagamo pred oltarje, spomenike in grobove ter si z njim krasimo stanovanja. S cvetjem nagradimo ali se komu oddolžimo. Zakaj jih torej ne bi uporabljali tudi za prizore, ki bodo poskrbeli za čudovito vzdušje ob sprehajalnih poteh, ki vodijo skozi park.

S temi besedami ljubitelje cvetja vabijo v  Arboretum Volčji Potok, kjer letos niso mogli obiskovalcev razveseljevati s tradicionalnimi polji razcvetelih tulipanov. Zato pa jutri, 22. avgusta, odpirajo razstavo  barvitih, domiselnih in nadvse kreativnih cvetličnih aranžmajev. Do 6. septembra bodo na ogled floristični aranžmaji, ki so jih pripravili mojstri cvetličarstva: Matjaž Beguš, Simon Ogrizek, Franci Landeker, Marjan Planinšek, Alen Kovačič in Katarina Zupančič Dežman.

 Zagovornik načela enakosti izvaja anonimno spletno anketo o položaju stanovalcev domov za starejše med epidemijo covid-19. Za zajezitev širjenja okužb so bili od marca do konca maja uvedeni strogi zaščitni ukrepi, ki so prizadeli tako stanovalce in njihove bližnje kot zaposlene teh ustanov. V tem času so bili domovi za starejše prvič zaprti za obiskovalce. 

Vabijo stanovalce domov, njihove svojce, zaposlene v domovih in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s položajem starejših, da povedo svojo izkušnjo iz tega zahtevnega obdobja.

 Slovenska filantropija išče prostovoljce, mlajše od 55 let, ki bi se v domovih starejših občanov družili s stanovalci, jih vodili na sprehode in jim vsaj za kratek čas zagotovili bolj kakovostno življenje.

V domovih in drugih socialnih zavodih, kjer primanjkuje osebja, bi zelo prav prišla pomoč prostovoljcev pri druženju s stanovalci, stikih s svojci, pri delitvi hrane, pri postiljanju in preoblačenju postelj, ponekod tudi pri negi (a le, če so prostovoljci za to ustrezno usposobljeni).

Prostovoljce potrebujejo v: Domu starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik, Domu upokojencev Izola, Domu Dr. Jožeta Potrča Poljčane, Domu počitka Mengeš in v Centru slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka.

 V Arboretumu Volčji Potok v sodelovanju s Centrom za krepitev zdravja iz Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik bodo avgusta in septembra izvedli tri cikle delavnic pod naslovom V Arboretumu živimo zdravo.  Odvijajo se pri otroškem igrišču, vodijo pa jih strokovni sodelavci Centra za krepitev zdravja iz Zdravstvenega doma Kamnik.

Ob ponedeljkih (17. 8., 24. 8., 31. 8. in 7. 9. 2020, od 09. do 11. ure) so starejšim obiskovalcem namenjene Delavnice za tretje življenjsko obdobje. Na njih boste izvedeli marsikaj koristnega o spanju, tehnikah sproščanja, o pomenu gibanja in vzdrževanju ravnotežja, o zdravem življenjskem slogu in prehrani …

 Hiša Ljubhospica v Ljubljani je namenjena bolnikom z napredovalo neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, pri katerih se je zdravljenje zaključilo. Zdravstveno osebje, negovalci, terapevti, duhovni pomočniki in prostovoljci jim nudijo 24-urno sočutno hospic paliativno (blažilno) oskrbo. Ob ustrezni zdravstveni negi in lajšanju bolečin poskrbijo še za psihosocialno pomoč in duhovno oskrbo. V veliko podporo so tudi njihovim svojcem in prijateljem.  Ob tem je vsa oskrba brezplačna.

Žal pa ima hiša le dvanajst sob, veliko pa je družin ali posameznikov, ki na domu negujejo bolnike v zaključni fazi življenja. Da bi omilili njihove stiske in jih pripravili na morebitni sprejem v celostno oskrbo, če nege na domu več ne bi zmogli, so uvedli 24-urno telefonsko svetovanje. Za pogovor, tolažilne besede ali strokovni nasvet lahko kadarkoli pokličete na telefonsko številko 051 322 979.

 Slovenska kinoteka in Ljubljana, Unescovo mesto literature v sklopu programa #odprtioder med 11. in 16. avgustom vabita na filmski teden, ki je posvečen enemu od najbolj priljubljenih žanrov: kriminalki. Na muzejski ploščadi Metelkova v Ljubljani organizirajo letni kino, poimenovali so ga Poletje na platnu in med platnicami. Filmske predstave bodo namreč obogatili s predavanji, podkasti in pogovori (med drugim o tem, zakaj nas privlačijo zgodbe o morilcih, o zgodovini slovenske kriminalke, o "trdi" kriminalki, ter raziskovalnih metodah domačih piscev kriminalk Tadeja Goloba in Avgusta Demšarja ...). 

 Po vsem svetu od leta 2007 prvi petek v avgustu obeležujejo mednarodni dan piva, ki je praznik pivovarjev, hmeljarjev, dobaviteljev ter lastnikov pivnic, barov, gostiln in restavracij. Mednarodni dan daje priznanje in spoštovanje vsem ustvarjalcem piva in tistim, ki ga strežejo. Povezuje ljudi vsega sveta in je namenjen druženju ter praznovanju različnosti - kultur, jezikov, pa tudi vrst piva. Običaj v svetu je, da se na ta dan obdari prijatelja s steklenico ali pločevinko piva,pivovarji pa obiščejo, preizkusijo in se poklonijo pivu svojih konkurentov. 

 V Mestnem muzeju Ljubljana so se že kmalu po začetku epidemije koronavirusne bolezni domislili posebnega koronaprojekta. Sprašujejo se namreč, »kako bodo bodoče generacije vedele, kaj je pandemija korone pomenila za Ljubljano?« Zato v sklopu projekta, ki so ga podnaslovili Čim prej korono v muzej! zbirajo vtise, fotografije in videoposnetke iz vsakdanjika v času pandemije. Podobne akcije so sprožili v številnih muzejih po svetu. Kot pravijo muzealci, so muzeji od nekdaj v izjemnih situacijah zbirali gradivo, ki je pomembna dediščina preteklosti.

 Skupnost socialnih zavodov Slovenije je izstopila iz delovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za delo, saj niso ugodili njihovi ključni zahtevi po umiku okuženih stanovalcev v ustrezne kapacitete, so sporočili. Ob tem poudarjajo, da so pripravljeni sodelovati na neformalnih srečanjih.

 Skupnost je iz delovne skupine zaradi nezadovoljstva s potezami ministrstev za delo in zdravje glede organizacije dela v domovih za starejše sprva nameravala izstopiti že v soboto, a so konec minulega tedna dobili predlog nove rešitve, ki je vključevala tudi možnost namestitve okuženih stanovalcev v mobilnih enotah. Med vikendom ga je preučila strokovna skupina skupnosti, ki je predlog ministrstva, kot kaže, ni prepričal. "Ugodeno ni bilo zahtevi po upoštevanju zakona, ki veleva osamitev izključno v pooblaščenih zdravstvenih zavodih ali drugih kapacitetah, ki po arhitekturni zasnovi, opremljenosti in kadru, ustrezajo standardom, ki veljajo za pooblaščene zdravstvene zavode," so navedli v skupnosti.

 Že manjša izguba telesnih tekočin bistveno vpliva na zmanjšanje telesnih in duševnih sposobnosti. Zato moramo poskrbeti, da da na dan popijemo vsaj liter in pol tekočine na dan, šw posebej poleti. Priporočljivo je, da pijemo enakomerno čez cel dan in ne le takrat, ko imamo občutek, da smo žejni. Takrat smo že blago dehidrirani.

Najboljša je voda iz pipe. Dobre izbire so tudi nesladkan čaj, nesladkani kompoti in mineralna voda,  tudi juhe in sadno-zelenjavni smutiji. Kava in pravi čaji v zmernih količinah prav tako pripomorejo k hidraciji. Druge pijače z dodanim sladkorjem izbirajte manj pogosto, saj lahko z njimi hitro pride do prevelikega vnosa sladkorjev in energije. Tudi pri količini doma narejenih sadnih/zelenjavnih sokovih oz. smoothijev moramo biti previdni, saj so energijsko bogati in lahko z njimi hitro prekoračimo priporočeni dnevni vnos sladkorjev. So pa tovrstni napitki lahko dobrodošli v primeru raznih bolezni, ko nam druga hrana ne ustreza in po telesni dejavnosti, saj na ta način v telo vnesemo tako energijo kot tekočino.