Na fotografiji sta prijateljici iz Otošč: Ivanka Bratož, rojena leta 1913, s psičkom v naročju in Marija Koritnik, rojena leta 1914, ki v naročju drži mucko. Fotografijo hrani Ivankina hčerka Marija iz Pliskovice na Krasu.

Pred fotografa so se korajžno posedli trije bratje Orešnik s Polzele: Pavel (rojen 1901), Franc (1903) in Vinko (1905). Vsi trije so kasneje telovadili v sokolskih vrstah. Fotografijo nam je poslala Vinkova hči Marija Orešnik iz Ljubljane.

 ŠENTJUR

Društvo upokojencev Šentjur vabi ob svoji 70. obletnici na »dvojno« razstavo. Rokodelska sekcija Klepetulje DU Šentjur bo predstavila ročna dela, slikarka Vilma Mavrič Krisper pa svoja likovna dela.

Razstava bo do 18. oktobra odprta v Galeriji Zgornji trg Šentjur na Mestnem trgu 10, in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure, lahko pa se za ogled posebej dogovorite na tel. št.: 041 660 091. (Besedilo in fotografija: A. Ž.)

PIRAN

Približno 9000 ljudi se pri nas spopada s parkinsonovo boleznijo in drugimi parkinsonizmi, saj je za alzheimerjevo boleznijo druga najpogostejša nevrološka motnja. Pojavlja se po 60. letu starosti, pri moških pogosteje kot pri ženskah. Zaradi staranja prebivalstva bo bolnikov vse več, že zdaj pa nimajo vsi enake zdravstvene obravnave, prav tako nimajo zagotovljene obnovitvene rehabilitacije, so na skupni novinarski konferenci poudarili bolniki in nevrologi.

Parkinsonova bolezen pri vsakem bolniku poteka drugače, značilno pa je, da je kronična in neozdravljiva bolezen, da se stanje počasi slabša in večina bolnikov ima sčasoma tako hude motorične težave, da ne morejo samostojno živeti. Veliko bolnikov obišče nevrologa ravno zaradi težav pri gibanju, kot so upočasnjena hoja, težave z ravnotežjem, »vlečenje« ene noge, okorelost, mrtvičenje po eni strani telesa in tresenje, ki je morda najbolj značilen simptom. Vendar pa se bolezen začne že vrsto let prej, in sicer z manj značilnimi znaki. Pogost je nemiren spanec, ko bolnik med spanjem kriči in brca ali tolče z rokami okoli sebe. Pojavijo se spremembe v vedenju in razpoloženju, tesnoba, depresija, zaprtost, motnje pri uriniranju, erektilne motnje, omotice, bolečine v okončinah ali sklepih, izguba voha.

Starostna meja, kdaj je kdo star, ni jasno določena. V Sloveniji se običajno šteje za prelomnico dopolnjeno 65. leto starosti.  Po podatkih statističnega urada RS je bilo 1.  januarja 2020 med prebivalci takih, ki so bili stari 65 ali več let, 424.000 ali 20 odstotkov (pred desetimi leti jih je bilo 17 odstotkov, čez deset let naj bi jih bilo 24 odstotkov).

Letošnji mednarodni dan starejših, 1. oktober,  je posvečen zdravju starejših. V luči pandemije covida-19 je glavna tema tega dne: Ali se zaradi pandemije kaj drugače spopadamo z vprašanjem starosti in staranja. Na statističnem uradu so strnili nekaj podatkov, ki so jih dobili iz anket, narejenih v zadnjih treh letih.

 Ob mednarodnem dnevu starejših (1. oktober) Sindikat upokojencev Slovenije ugotavlja, da pristojni v državi že več desetletij probleme, ki tarejo starejše pometajo pod preprogo – kar  se je še izraziteje pokazalo z novim koronavirusom.

Še vedno nimamo sistemsko urejene dolgotrajne oskrbe, zdravstveni sistem ni prilagojen potrebam starejših in invalidov, veliko starejših živi v revščini ter  v neprimernih bivalnih pogojih, da o pomanjkanju prostih mest v domovih za starejše niti ne govorimo. V sindikatu upokojencev zato od vlade zahtevajo takojšnje ukrepe in sicer, da prične z aktivnostmi za pridobitev novih kadrov za potrebe dolgotrajne oskrb, da poskrbi za ureditev delovnih pogojev in nagrajevanja. Prav tako zahtevajo, naj vlada skupaj z lokalnimi skupnostmi pregleda možnosti za organiziranje negovalnih bolnišnic, začne reorganizacijo pomoči na domu (ki mora biti dostopna vsem in cenovno sprejemljiva), ter začne urejevati pogoje  za ureditev bivalnih pogojev starejših in invalidov - po zgledu EKO sklada oblikuje sklad za subvencioniranje vgradnje dvigal v več etažne stavbe in prilagoditev stanovanj.

 Ob Evropskem dnevu opazovanja ptic 2020 bodo po vsem svetu 3. in 4. oktobra pripravili številne dogodke. Njihov namen je ljudem približati svet ptic in jih osveščati o potrebah ptic selivk na postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih ob Mediteranu in v Afriki. Ker se ravno v tem času milijoni ptic selijo s severnih krajev v toplejše, s hrano bogate kraje, je to edinstvena priložnost za opazovanje tistih, ki se pri nas ustavijo in počivajo med naporno selitvijo.

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) vabi vse ljubitelje ptic, da se jim pridružijo na katerem od dogodkov, ki jih bodo pripravili v nedeljo, 4. oktobra: 

Lekarna Ljubljana je predstavila koristno storitev za uporabnike: posvet z magistrom farmacije na daljavo oziroma prek videokonference. Tako lahko dobijo strokoven in pravočasen nasvet tudi tisti, ki ne morejo ali zaradi strahu pred okužbo ne želijo v lekarno,  tisti, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo zapustiti svojega doma, pa tudi popotniki in ljudje, ki živijo na odmaknjenih območjih.

 Prijava na telefarmacevtsko svetovanje je hitra in enostavna. Na spletni strani www.lekarnaljubljana.si se uporabnik registrira s pomočjo pogovornega robota Žive. Po prijavi bo prejel povezavo do telekonferenčnega klica, ki bo potekal prek aplikacije Microsoft Teams in bo brezplačen. Na prenosnih in namiznih računalnikih pa bo pacient klic lahko sprejel tudi v brskalniku.

 Komunikacijska kampanja pod geslom Vsi zmagujemo, ko sodelujemo bo do konca leta 2022 z raznolikimi aktivnostmi poskušala zmanjšati in odpraviti medgeneracijske stereotipe ter spodbujala medgeneracijsko sodelovanje na delu. Spodbujala bo k preseganju konfliktov, ki se pojavljajo med delodajalci, starejšimi in mlajšimi zaposlenimi.

Kampanjo sofinancirata ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Evropski socialni sklad ter poteka s podporo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Kot je izpostavil minister Janez Cigler Kralj, morata sožitje in solidarnost med generacijami postati tisti plemeniti načeli, ki ju zavestno gojimo in spodbujamo na delovnem mestu ter širše v družbi. "Medgeneracijsko sodelovanje moramo krepiti na vseh področjih. Kot minister pristojen za delo, dajem velik poudarek krepitvi medgeneracijskega sodelovanja na delovnem mestu, saj krepi osebno zadovoljstvo vseh zaposlenih, nas motivira in nenazadnje pripomore k širšemu družbenem in gospodarskem razvoju. Ključna prioriteta mojega dela je zatorej odziven trg dela, ki upošteva interese in koristi vseh generacij. Vsi smo med seboj povezani in soodvisni," je poudaril.