Kvas blagovne znamke Fala praznuje letos častitljivih 100 let. Proizvodnjo so namreč leta 1920 razvili v  francoskem mestu Strasbourg. Svežemu kvasu Fala, ki ostaja že stoletje nespremenjen in sestavljen le iz kvasnih celic skrbno izbrane družine kvasovk, sta se v zadnjih letih pridružila tudi kislo testo Fala in suhi kvas Fala, pod okriljem skupine Lesaffre.

Vsi izdelki so že desetletja nepogrešljivi v številnih slovenskih kuhinjah, zato želijo obletnico praznovati skupaj z vami. Če hranite doma stare recepte za kruh ali kvašeno pecivo, stare fotografije, pripomočke za peko ali le zgodbe in spomine babic ali prababic o kvasu ali peki, jih posredujte do 15. avgusta po elektronski pošti: fala.sloncek@gmail.com ali na naslov Lesaffre Slovenija, Obrtniška 6f, 1370 Logatec. Objavili jih bodo v knjigi 100 let receptov in spominov Fala Slončka, ki jo boste v dar prejeli tudi vi.

 Zakaj bi v tej vročini kuhali doma? In zakaj ne bi v tem poletju poskusili čisto nove okuse in neznane jedi, ob tem pa morda še koga znanega srečali in poklepetali? Če vas mika, pridite ob četrtkih in petkih (kadar ne dežuje!) na Pogačarjev trg v Ljubljano, kjer že zadnjih o sem let kuharski mojstri z vseh koncev Slovenije kuhajo v živo in na stojnicah prodajajo svoje jedi.

Tako gostinci kot gosti upoštevajo priporočila za preprečevanje morebitnih okužb s koronavirusom. Zato je ponudnikov hrane manj, mize in stojnice redno razkužujejo, med stojnicami je več prostora, manj je miz in sedišč, za zdaj Odprta kuhna tudi ne gostuje v drugih krajih.

Na obrežju Ljubljanice, kjer je bilo nekdaj kopališče, poznano pa je pod imenom  Špica, bo šest poletnih večerov potekala brezplačna vadba joge. Vodila jo bo Nina Gaspari, ki že štiri leta organizira tudi večere joge v parku Tivoli. Vadba je primerna tako za začetnike kot tudi za tiste, ki ste osnove joge že osvojili.

Večeri joge bodo ob sredah, in sicer: 8. in 22. julija ob 19.30; 5. avgusta ob 19.30, 19. avgusta ob 18.30 ter še dve septembrski sredi: 2. septembra ob 18.30 in 16. septembra ob 17.30. Joga bo potekala od 45 do 60 minut, v primeru slabega vremena jo bodo prestavili za en teden.

 Na Muzejski ploščadi v Ljubljani oziroma na prizorišču  Letnega kina Slovenske kinoteke se bo vse do 31. avgusta zvrstilo približno 100 brezplačnih prireditev različnih zvrsti in žanrov in za najširše občinstvo, od lutkovnih in gledaliških  predstav, pevskih in plesnih večerov, kinopredstav, ob četrtkih bodo v ospredju dogodki, ki jih prirejajo v muzejih …

Vsi dogodki sodijo  v kampanjo Mi smo #odprti za kulturo, v kateri so se združili producentke in producenti v kulturi iz nevladnih organizacij, ljubiteljske kulture, javnih zavodov, festivalov in strokovnih združenj iz vse Slovenije. V kampanji tako sodelujejo Slovensko mladinsko gledališče, Lutkovno gledališče Ljubljana, Gledališče Glej, Zavod Bunker, Slovenska kinoteka, Društvo Asociacija in Zveza kulturnih društev Slovenije, v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana ter Centrom za kreativnost; z njo pa želijo poudariti pomen kulture in umetnosti ter izboljšati njeno podobo v javnosti.

 Že osmo leto zapored Lions klub Trnovski zvon Ljubljana in podjetje Hofer pripravljata zbiralno akcijo rabljenih očal  za slabovidne v gospodarsko manj razvitih državah.

Vse do 29. julija lahko oddate korekcijska ter sončna očala z dioptrijo, ki jih ne potrebujete več, v posebne škatle na zlagalnih policah ob izhodu vseh trgovin Hofer po Sloveniji. Ne zbirajo pa leč, etuijev brez očal ali okvirjev brez stekel. 

Zbrana očala v francoskem zbirnem centru razvrstijo, pregledajo, očistijo in označijo z ustreznimi optičnimi parametri, da so primerna za nadaljnjo uporabo. Posredujejo jih slabovidnim iz gospodarsko manj razvitih držav, ki si ustrezne okulistične oskrbe ne morejo privoščiti (Laos, Benin, Kambodžo, Šrilanko, Nepal, Haiti ...).

 Društvo za zaščito živali Ljubljana, ki se že 21 let trudi omogočiti živalim dostojno življenje brez trpljenja, to soboto, 4. julija, pred Centrom Interspar Vič v Ljubljani zbira star papir v pomoč živalim. Prostovoljci bodo veseli tudi hrane in potrebščin za živali.

Vse omenjeno lahko med 8. in 18. uro prinesete na peščeno parkirišče ob centru, kjer vas bo poleg zabojnika za papir čakala tudi dobrodelna stojnica, prostovoljci pa bodo z veseljem odgovorili na vaša vprašanja o živalih ter vas povabili k sodelovanju v nagradni igri.

Slovenija je tretja najstarejša država v Evropi, saj se delež starejših, še posebej starejših od 80 let, hitro povečuje. A zdi se, da državi ni dosti mar, kako bo najstarejša generacija preživljala svojo starost. Strategije na papirju in posveti niso dovolj, treba je določiti prioritete v družbi, zagotoviti denar v proračunu in ukrepati takoj, če resnično želimo dobro starejšim državljanom, je prepričana Biserka Marolt Meden, predsednica Društva Srebrna nit – Združenja za dostojno starost. V dobrih dveh letih je v imenu Srebrne niti postala ena najglasnejših zagovornic pravic starejših, podpira njihovo kakovostno in humano obravnavo na vseh ravneh, dejavno sodeluje na vseh razpravah, kjer je govora o starejši generaciji, z javnimi pismi pristojnim ministrom, vladi in medijem opozarja na nepravilnosti, kršitve in neustrezen odnos pri obravnavi starejših. Da teh ni malo, se je še posebej izkazalo ob spomladanski epidemiji koronavirusne bolezni.

 

Fotografija iz leta 1932 ali 1933 je nastala na posestvu Petričevih na Platu nad Mežico. Med Marijo in Janezom Petrič sedi vnukinja Ivanka, ki je bila aprila stara že 90 let. Fotografijo hrani njuna druga vnukinja Marija Podobnik Cvetkovski iz Ljubljane.

 

Na fotografiji iz leta 1956 so učenci 2. a razreda slovenskokonjiške nižje gimnazije. Ta generacija je bila zadnja, ki je končala šolanje na nižji gimnaziji, po šolski reformi se je namreč uveljavila osemletka. Fotografijo hrani Pavel Leskovar iz Vojnika (drugi z desne v zadnji vrsti).

ŠENČUR

V Društvu upokojencev Šenčur so ponosni na svojo članico Anico Benigar, ki je dopolnila sto let. Predstavniki društva, Krajevne skupnosti Šenčur - Srednja vas in območne organizacije Rdečega križa so jo obiskali skupaj z županom Cirilom Kozjekom. Slavljenki je zaigral Pihalni orkester občine Šenčur, podpredsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske Stane Gorenc pa ji je podelil posebno plaketo ob visokem jubileju.

Anica Benigar je pri svojih stotih letih še v dobri telesni kondiciji, rada dela na vrtu in tudi spomin ji dobro deluje. Rodila se je 22. maja 1920 pri Šlosarjevih v Šenčurju. Poročila se je z Milanom Benigarjem, ki je bil, kot pravi Anica, dober mož in oče trem otrokom. Zgradila sta si hišo v današnji Sušnikovi ulici, kjer po moževi smrti pred nekaj leti še vedno sama živi. O tem, kako dočakaš 100 let, pa pravi Anica takole: »Delo, delo, zdrava prehrana in nič alkohola.« Zvečer rada pogleda televizijo ali kaj prebere, in to še večinoma brez očal. (Besedilo in fotografija: Franci Erzin)