Med ukrepi za zajezitev širitve okužbe z novim koronavirusom je bilo zelo veliko burnih odzivov na časovno omejitev nakupov za upokojence. Številni menijo, da je odločitev o tem, da upokojenci nakupujejo živila le od 8. do 10. ure, neživljenjska, celo diskriminatorna. Zato je vlada prejela kar nekaj pozivov, naj ponovno preuči in spremeni odlok, da bi se časovni interval nakupovanja živil izključno za ranljive skupine podaljšal do 12. ure.

Med prvimi so se za podaljšanje časa za nakupe starejših in drugih občutljivih skupin zavzeli v združenju Srebrna nit. Vladi predlagajo naj bodo trgovine zanje odprte vsaj štiri ure, torej od 8. do 12. ure, za vse druge pa od 12. do 20. ure.  Ob tem so opozorili še, da »varnostniki in drugi, ki skrbijo za red ob vhodih s preverjanjem starosti ob vstopu v trgovino, kršijo pravico o varovanju osebnih in zdravstvenih podatkov.

 Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so prepričani, da je razkuževanje skupnih prostorov stavb ukrep za zagotavljanje javnega zdravja, katerega stroške mora kriti država.

Če je vlada kljub dvomu Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ) v koristnost razkuževanja hodnikov in stopnišč v večstanovanjskih stavbah sprejela tak odlok, naj zagotovi njegovo strokovno izvajanje, vendar ne na stroške etažnih lastnikov, so odločni. Na pomanjkljivosti odloka sta že opozorili tudi Združenje upravnikov nepremičnin in Združenje etažnih lastnikov.

 Izredne razmere, v katerih živimo, lahko v nas vzbudijo občutke nemoči, strahu, obupa in osamljenosti, pa tudi nestrpnosti in agresije. Pri spopadanju s temi občutki nam lahko pomaga že pogovor, s katerim dobimo potrditev, da v stiski nismo sami. Prebivalcem Ljubljani so na voljo številne oblike brezplačne psihosocialne pomoči, zato le pokličite.

Psihosocialna pomoč v Zdravstvenem domu Ljubljana

Strokovnjake Zdravstvenega doma Ljubljana lahko vsak delovnik od 7. do 20. ure pokličete na telefonsko številko 051 684 253, oziroma pišete na e-naslov psiholoska.podpora.covid19@zd-lj.si.

Zaradi nevarnosti okužbe s koronavirusom COVID-19 je v marcu praktično ves svet ohromel. Vsi smo trepetali pred nevidno okužbo, ker smo vedeli, da ogroža zdravje in celo življenje. Tu lahko potegnemo vzporednico z onesnaževanjem okolja. Vendar se bo enkrat virus umaknil (četudi morda le potuhnil), a vendarle ne bo večna grožnja v primerjavi z vsem, kar je v naši zemlji, vodah, ozračju. Srhljivo je slišati naštevanje, kako težka okoljska bremena ima Slovenija iz preteklosti: azbest v Anhovem, Mariboru, Ljubljani in na obali, organska topila in težke kovine na Vrhniki, svinec v Mežici, težke kovine in prašni delci v Zasavju, PCB v Beli krajini, težke kovine v Celjski kotlini, atrazin na Dravskem polju ... Najhuje pa je, da za vse to vemo že desetletja, pa nihče noče ukrepati, je kritična prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Slovenija je po stopnji zaposlenosti žensk v vrhu med državami Evropske unije, takoj za Švedsko. Hkrati pa so Slovenke izredno obremenjene s tako imenovanim skrbstvenim delom, torej z nego najmlajših in/ali najstarejših družinskih članov, so poudarile govornice na posvetu o dolgotrajni oskrbi, ki so ga ob prazniku žensk pripravili pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Kar precej let javnega opozarjanja je bilo potrebno na to, da ima revščina starejših v veliki meri ženski obraz. Tudi dolgotrajna oskrba ga ima. To je pomembno zato, ker nereševanje problema dolgotrajne oskrbe poslabšuje položaj žensk in povečuje neenakost spolov, je poudarila dr. Majda Hrženjak z Mirovnega inštituta. Samo vsak četrti oskrbovanec je moški. V domovih za starejše je tri četrtine žensk, tudi uporabnic pomoči na domu je več kot dve tretjini. Ženske povprečno živijo pet let dlje kot moški in se z majhno pokojnino v starosti pogosto znajdejo v enočlanskem gospodinjstvu.

Že berete elektronske knjige?

Samoizolacijo zaradi epidemije novega koronavirusa lažje premagujemo z branjem e-knjig. Beremo lahko na vseh elektronskih napravah (računalniku, tabličnem računalniku, pametnem telefonu), s pomočjo bralnika pa je branje še posebej udobno, saj si lahko velikost črk in osvetljenost prilagodimo.

V spletni knjižnici in knjigarni Biblos je na voljo več kot 3800 naslovov, knjige si lahko izposodite ali kupite 24 ur na dan 7 dni v tednu. Izposoja je brezplačna, e-knjige pa je mogoče tudi kupiti.

  Obiski v domovih za starejše (imamo 102 domova) so prepovedani že več tednov, sj je po mnenju strokovnjakov koronavirus covid-19 nevaren zlasti za starejše zaradi slabšega delovanja imunskega sistema, pridruženih kroničnih obolenj, denimo srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni, ter drugih zdravstvenih težav, ki so v starosti pogostejše. V večini domov se uspešno varujejo pred okužbami, vendar pa je med vsemi 897 okuženimi že petina stanovalcev. Največja žarišča so v domovih v Metliki, Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru. 

 Maturantke učiteljišča so ob zaključku šolanja pred 60 leti ponosno korakale po Ljubljani. Med njimi je tudi Jožica Škufca iz Ljubljane, ki nam je poslala fotografijo. Ker se je vmes zgodila šolska reforma, so morale maturo opravljati kar dvakrat – v 4. in 5. razredu.

 Fantje so se leta 1934 fotografirali na kolesih, ki so bila izdelana pri zasebniku v Polju pri Ljubljani. Hišno ime pri Zajcu je še danes poznano. Drugi z leve je oče Marije Plohl iz Ljubljane, ki nam je poslala fotografijo.

Rokodelci

Pri Društvu upokojencev Javornik - Koroška Bela krožek ročnih del neprekinjeno deluje že 43 let in je med najstarejšimi v Sloveniji. Februarja leta 1977 je namreč 32 članic začelo ustvarjati svoje izdelke ročnih del. Prva voditeljica krožka je bila Štefka Bregant. Sledile so ji Angela Janša, Rozka Troha, Simona Tarman in Anica Kreuzer. Zadnjih deset let krožek uspešno vodi Marica Blažič ob pomoči strokovne svetovalke in umetniške vodje Janje Jamar.

Ustvarjanje članic se lepo sklada z mislimi, ki jih je leta 1977 v knjigo vtisov na razstavi ročnih del zapisal Lojze Tišov: »Namen razstav ni, da bi tekmovali, kdo je najboljši umetnik, pač pa hočemo prikazati, da tudi na jesen našega življenja ne mislimo samo na to, da smo že v napoto vsem mladim generacijam, pač pa pobudniki, da bodo hodili tudi oni po naših poteh, da ljubijo delo, s tem pa življenje v razvedrilu.«