Toliko let Šentjakobsko gledališče žlahtni gledališko in kulturno podobo na Slovenskem in se uspešno postavlja ob bok drugim gledališčem. Še vedno delujejo kot velika družina, delajo z veseljem in v zadovoljstvo gledalcev, za kar igralci ne prejemajo plačila. Igralski ansambel je amaterski, a to besedo lahko v njihovem primeru povežemo z najžlahtnejšim pomenom, ker 'amare' pomeni imeti rad. Predanost gledališču in ustvarjalno navdušenje ljubiteljskih igralcev ter profesionalnih režiserjev, scenografov, komponistov in kopice drugih gledaliških...

Lada Leskovarja ni sram priznati, da je tako, čeprav ponosno pove, da je star že 73 let. Še zdaj – tako kot vedno – je videti zelo dobro, mladostno in sproščeno, oblečen v kavbojke in srajco, s čimer morda nakazuje, da spada v generacijo, ki je imela neke druge vrednote, zdaj pa so to prestižne in drage blagovne znamke. »Ni pomembno, kaj ima človek na sebi, pomembno je, kaj ima človek v sebi. Pa odnos do ljudi, do umetnosti. Vrednota ne more biti denar ali dober avto. Včasih nismo imeli dobrih avtomobilov, pa so bile okrog nas kljub temu lepe ženske!«

Poletna prizorišča

Za sladokusce in ljubitelje romantičnih zgodb bo zanimivo poletno gledališče Muljava, kjer domači ljubitelji Josipa Jurčiča že več let z uspehom uprizarjajo njegove tekste. Na 15. kulturnem poletnem festivalu Studenec bodo poleg številnih koncertov po lepi tradiciji pripravili tudi domačo gledališko premiero. Ta bo 18. julija, ko bodo premierno uprizorili romantično-komično čarobno igro s petjem Ferdinanda Raimunda Kralj gora in ljudomrznik, za katero so prepričani, da bo imela najmanj petnajst ponovitev.

Ne iščem resnice, ampak beležim stanje o sebi kot človeku časa in prostora, skozi to samoanalizo pa prihajam do bistvenih vprašanj sedanjega časa, pravi Ciril Zlobec, najstarejši slovenski in edini še živeči pesnik, ki je bil aktivno partizan, s čimer se ponaša, pisatelj, prevajalec, publicist, novinar, nekdanji politik. Za ženske je enostavno tisti šarmantni, skuštrani pesnik, ki večno piše ljubezensko poezijo in nosi prepoznavno brado. Sam pa pravi, da je večni upornik: najprej proti fašizmu in nacizmu, potem proti nedemokratičnim pojavom v družbi, zdaj proti neumnostim, krivicam in tegobam današnjega sveta.

Stojan Batič – Človek in mit

V počastitev njegovega 90. rojstnega dne je v Jakopičevi galeriji v Ljubljani na ogled retrospektivna razstava kiparja prve povojne generacije 20. stol. Stojana Batiča, ki ga zaznamuje močan avtorski pečat, klasično razumevanje umetnosti in obvladovanje zahtevnih kiparskih materialov. Obravnava globoko resničnih osebnih mitov, ki so umetniku dajali možnost raziskovanja notranjih občutij v material ujetih likov, je poleg prizadevanja za umetnost, ki naj bi imela človeški obraz, skozi desetletja vodila k nastanku izjemno obsežnega in vsebinsko raznolikega opusa. Retrospektivno razstavo sta pripravili kustosinji Marija Skočir in Barbara Savenc, spremljajo pa jo pregleden katalog ter vrsta dogodkov in druženj, namenjenih obiskovalcem. Do sredine avgusta.

Le redko se zgodi, da ima pevec svojo pesem, pa kateri ga pozna ves svet. Ta privilegij spremlja pevko, pianistko, zborovodkinjo, skladateljico, novinarko, urednico, eno od stebrov slovenske narodne skupnosti v Kanadi in pisateljico Marijo Ahačič Pollak, ki jo že več kot petdeset let poznamo po ponarodeli Avsenikovi pesmi Tam, kjer murke cveto. Prav te dni (rojena 7. maja) praznuje v Sloveniji svoj rojstni dan. Predstavlja svojo tretjo knjigo Tečejo, tečejo nitke, ki je pravkar izšla pri založbi Mohorjeva Celovec.

Tako pravi Mihael Verbič, ki je pred kratkim dopolnil častitljivih 80 let in je prvi dobitnik medalje za zasluge predsednika republike za življenjsko delo na področju družabnega plesa, ki jo nesebično posveča vsem slovenskim plesalcem in njihovim uspehom v svetovnem merilu. To pomembno priznanje državnega vrha za plesno dejavnost ne preseneča, če upoštevamo dejstvo, da se majhna Slovenija ponaša s številnimi najvišjimi osvojenimi svetovnimi in evropskimi mesti v vseh tekmovalnih panogah – od standardnega in latinskoameriškega plesa do modernih plesnih zvrsti.

650 let Novega mesta

 Ob tej častitljivi obletnici so v galeriji Dolenjskega muzeja Novo mesto pripravili razstavo Tisočletja na okljuku Krke. Ogledali si boste lahko številne predmete, dokumente in upodobitve iz časa prvih sledi človekove prisotnosti vse do danes, ki se nanašajo na obrt, trgovino, industrijo, urbanizacijo, promet, društveno in družabno življenje, šege, vojskovanje ter upodobitve mesta in ljudi. Leto dni bodo razstavljeni tematski sklopi: Mesto pred Novim mestom, Ustanovitev, Rast in razvoj mesta, Življenje v mestu, Gospodarstvo mesta, Mesto na preizkušnji in Podobe mesta.

 Tito – foto je potujoča razstava Muzeja zgodovine Jugoslavije v Beogradu, ki si jo lahko do 24. maja ogledate v Mali galeriji Cankarjevega doma (vstop prost). Znano je, da je Tito rad fotografiral. V fondu Muzeja zgodovine Jugoslavije v Beogradu hranijo okoli trideset tisoč Titovih posnetkov od leta 1960 do 1979. Izbor približno sedemdesetih fotografij, ki so na ogled v Ljubljani, kaže, da gre za izključno zasebne podobe, ki so nastajale spontano in zunaj pravil o kompoziciji, planih, kadriranju ipd., po drugi strani pa avtor hote ali nehote čuti duh časa in s takšno (amatersko) izkušnjo niza delčke iz osebnega življenja.

Razstava Arhivi – zakladnice spomina

Deset slovenskih arhivov hrani skoraj 75 kilometrov gradiva, kar je izjemno bogastvo pisne kulturne dediščine, ki sega od 9. stoletja do današnjih dni. Na razstavi predstavljajo jagodni izbor najlepših in najpomembnejših dokumentov ter prerez ohranjenega arhivskega gradiva, ki poleg vizualne privlačnosti pisne dediščine razodeva prelomne dogodke, pomembne procese in znane osebnosti širšega slovenskega prostora. Razstavo so pripravili: Arhiv Republike Slovenije, Pokrajinski arhivi Koper, Maribor, Nova Gorica, Zgodovinski arhivi Celje, Ljubljana, Ptuj, Nadškofijska arhiva Ljubljana in Maribor ter Škofijski arhiv Koper. Ogledate si jo lahko v Narodnem muzeju Slovenija na Metelkovi v Ljubljani do 10. maja.