O ustvarjanju, glasbi, življenju ...
Jani Kovačič, vokalist, pisec besedil, skladatelj in profesor filozofije, je že več kot štirideset let na slovenski glasbeni sceni. Vsi se spominjamo njegovih uspešnic Delam, Jaz grem gor na Škofljico, Žare lepotec, Revolucija, Otroci samohranilk ... Vedno je bil samosvoj in izviren avtor. Zajadral je v slogovno različno glasbo od rocka do jazza, preizkušal se je celo v rapu, ustvarjal glasbo za gledališke predstave, napisal več knjig. Nekateri pravijo, da je tudi politični aktivist.
-
Utrinki iz kulturne ponudbe nekaterih poletnih festivalov
34. mednarodni festival Imago Sloveniae – Podoba SlovenijeV Ustanovi Imago Sloveniae – Podoba Slovenije že 34. leto zapored kot nevladna in neprofitna organizacija pripravljajo brezplačno dostopne kulturne dogodke na visoki ravni po Sloveniji in na gostovanjih v tujini. To jim uspeva s trdim delom, ker donatorje in sponzorje pridobivajo sami, dobro sodelujejo s tujimi ambasadami in kulturnimi inštituti pri nas. Tudi letos bodo obiskovalcem ponudili raznolik glasbeni izbor od klasike in predstavitve mladih talentov do jazza in etno glasbe.
Iskalska in zbirateljska sreča ter trdo delo
Butični založnik in zasebni galerist, strasten zbiratelj domoznanskega gradiva, iskalec prezrtih osebnosti Primož Premzl je nekaj čisto posebnega na slovenski kulturni sceni. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Glazerjevo listino in Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo. Najpomembnejši pa je njegov žlahtni entuziazem, s katerim opravlja svoje založniško poslanstvo. Brez tega bi bilo marsikaj izgubljeno in nedostopno.
Premzlovo zbirateljstvo izhaja iz zbiranja sličic v otroštvu, filatelističnega in numizmatičnega navdušenja v osnovni in srednji šoli, v sredini osemdesetih let pa je začel resno zbirati še drugo gradivo. In postal je založnik. »Naključno srečanje z likovnim in tehničnim urednikom pri Pomurski založbi Francem Mesaričem, sicer znanim prekmurskim slikarjem in grafikom, leta 1992 je bilo prelomno za mojo prihodnjo poslovno pot. Ponudba Pomurske založbe, da pri njih izdam svojo prvo knjigo, je pripeljala do tega, da sem kmalu zatem svojo pot nadaljeval kot samostojni založnik. Odkrivanje preteklosti me povezuje z mojimi predniki, brez katerih ne bi mogel početi tega, kar počnem že skoraj štirideset let.« Do zdaj je založil in izdal v svojem Umetniškem kabinetu 56 zgodovinskih, umetnostnozgodovinskih in etnoloških knjig.
-
GLASBA
Praznovanje: 70 let Ljubljana Festivala
Streha nad poletnim gledališčem Križank je popravljena, tako da bodo Križanke spet osrednje festivalsko prizorišče. Festival 21. junija začenja Poletna noč, ki bo posvečena slovenskim pesnicam in pesnikom ob 60. obletnici Slovenske popevke. Napovedujejo simfonične in komorne koncerte, operne in baletne predstave ter muzikale. Prišlo bo kar sedem tujih orkestrov pod taktirko največjih dirigentov. Med njimi so Orkester Zahodno-vzhodni divan, ki ga vodi Daniel Barenboim, Simfonični orkester iz Pittsburgha pod vodstvom Manfreda Honecka ter...
-
Znani polfinalisti Pesniškega turnirja 2022
Na natečaju za najboljšo izvirno neobjavljeno slovensko pesem v tekočem letu je strokovna žirija med 126 prispelimi pesmimi izbrala 24 pesmi, ki so po njihovem mnenju najboljše. Njihove avtorice in avtorji se bodo potegovali za naziv vitez oziroma vitezinja na Pesniškem turnirju. Pomerili se bodo v dveh polfinalih, prvi je bil že aprila v Knjižnici A. T. Linharta, drugi pa bo 12. maja v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju ob Savi. Veliki finale Pesniškega turnirja bo 18. junija v letnem avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor. Vitez ali vitezinja bo prejel oziroma prejela ročno kovano vrtnico, antologijo svetovne poezije Orfejev spev in denarno nagrado v znesku tisoč evrov.
-
Petnajsti maj je svetovni dan muzejev. Na ta dan še posebej vabijo, da jih obiščete, si ogledate njihove zbirke in razstave, nam pa se je zdelo prav, da odkrijemo, koliko dela se skriva za vsem lepim in zanimivim, kar lahko vidite na bleščečih razstavah. Etnologinjo Jelko Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota smo prosili, da nam predstavi svoj študij, delo, muzej in njegov pomen.
»Nikakršnega filmskega razloga ni, zakaj sem začela študirati etnologijo. V resnici nisem točno vedela, kaj je to. Želela sem iti s periferije v Ljubljano, to me je gnalo,« nam pove. Vpisala se je na oddelek za antropologijo filozofske fakultete, ker pa je bilo premalo študentov, so jih razporedili na sociologijo kulture, etnologijo in kulturno antropologijo. Zelo zgodaj jo je začelo zanimati delo na terenu in udeležila se je dveh zanjo odločilnih etnoloških delavnic v Kozjanskem parku v Podsredi.
-
Ob nastanku Glasbene matice so si njeni ustanovitelji prizadevali za postavitev temeljev profesionalne glasbene kulture na Slovenskem, spodbujanje in omogočanje glasbene ustvarjalnosti ter ohranjanje slovenskega ljudskega izročila – in vse to jim je uspelo.
Tako je ob 150. obletnici društva Glasbena matica (GM) Ljubljana njegovo poslanstvo pojasnila predsednica Veronika Brvar. Glasbena matica je ustanovila glasbeno šolo v slovenskem jeziku, prvi glasbeni konservatorij pri nas, omogočila izobraževanje profesionalnih glasbenikov, naročala in izdajala skladbe slovenskih skladateljev. Že leta 1891 je ustanovila mešani pevski zbor, ki je postal ambasador slovenske glasbene kulture. Organizirala je prvi mednarodni festival glasbe pri nas, se zavzemala za postavitev spomenika Ilirskim provincam,...
-
Mednarodno leto stekla
Slovenija ima bogato steklarsko dediščino že od antike naprej, v 16. stoletju so pri nas delovale steklarske delavnice, kasneje steklarne v Ljubljani, Rogaški Slatini in Hrastniku, bogata je tudi dediščina pohorskega stekla. Praznovanju se pridružuje s projektom Po stekleni poti. Program je razdeljen v dva sklopa: na eni strani gre za predstavitev materialne dediščine stekla v muzejih, na drugi znanstveni simpozij z delavnico, ki bo oktobra potekal v Kopru in Ljubljani.
Obnovljena hiša za goste Alme Karlin
Klasiki nič ne more vzeti lepote
NAŠ POGOVOR
Saša Pavček je po diplomi leta 1983 na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo postala uveljavljena dramska, filmska in televizijska igralka, odigrala je več kot 200 vlog. Nagradili so jo s številnimi nagradami, leta 2017 tudi z Borštnikovim prstanom. Svoje vloge predstavlja prefinjeno, strastno in hkrati disciplinirano, oblikuje jih z veliko občutka za podrobnosti, zna ujeti čustveni in mentalni svet svojih likov. Je prvakinja ljubljanske Drame, do nedavnega je bila redna profesorica na AGRFT, je pesnica, esejistka in dramatičarka. Ta čas v Šentjakobskem gledališču igrajo njeno tragikomedijo Na valovih, ki ni njeno edino dramsko besedilo.
-
Rogaška Slatina se poklanja Eli Peroci
Priljubljena slovenska pisateljica se je v tem mestu rodila pred sto leti. Že s svojo prvo pravljico Moj dežnik je lahko balon z ilustracijami Marlenke Stupica, ki je izšla leta 1955, je postala zelo priljubljena med otroki. Z naslednjimi knjigami, med katerimi je tudi Muca Copatarica, je izoblikovala privlačen tip sodobne mestne pravljice. Njena dela so vzbudila zanimanje tudi zunaj naših meja, prevedena so v več svetovnih jezikov. Motive zanje je jemala iz vsakdanjega življenja, začinila pa jih je s precejšnjo mero fantazije.