Kultura 

Mišo Molk je za prvo damo slovenske televizije proglasil oster kritiški zapisovalec, Miša pa je odgovorila, da je to postala s trdim delom, nekaj talenta in predvsem z disciplino. Dvainštirideset let nas je razveseljevala s svojo prodornostjo, vedrino in eleganco, uspešno in poglobljeno je vodila pogovore z gosti, njen glas in stas sta gledalce praviloma očarala. Prejela je viktorja popularnosti za najboljšo televizijsko osebnost in strokovnega viktorja za najboljšega televizijskega voditelja. Spominjamo se oddaj, v katerih je sodelovala, kot so Križ kraž, Res je, kot voditeljico Slovenske popevke in izborov za pesem Evrovizije. Čeprav se je upokojila julija letos, jo že pogrešamo.

Kultura 

Peter Zupanc, pisatelj, filmski kritik in raziskovalni popotnik, že več kot deset let živi in dela na Kitajskem. Nastanjen je v šestmilijonskem mestu Nanning, ki je največje mesto avtonomne regije Guangxi Zhuang na jugu, in veliko potuje. Očarala ga je raznolikost pokrajine, pritegnile so ga različne kulture, saj na jugu živita dve tretjini vseh narodnostnih manjšin na Kitajskem. O tem piše raziskovalne reportaže za številne slovenske časopise in revije, napisal pa je tudi več knjig: Obešanje zmajeve glave, Kitajska, dežela sanj in jaz ter Leto podgane ali kako sem preživel covid-19 na Kitajskem.

GLEDALIŠČE

Zahodni privez v Mestnem gledališču ljubljanskem

Delo kultnega francoskega dramatika Bernarda-Marie Koltèsa prikaže trk dveh svetov z družbenega vrha in dna. Dogaja se v neimenovanem velemestu na Zahodu, kjer v zanemarjenem hangarju živi skupina ljudi, ki je ostala na robu družbe. Tja se pripeljeta visoki finančni uradnik in njegova sodelavka, ki se sicer ne bi nikdar srečala z reveži. Gledamo pomanjšano sliko sveta, razdeljenega med revne in bogate, socialno obarvano dramo ljudi v stiskah. Po natančno 40 letih od nastanka jo je režiser Janusz Kica označil za vizionarsko, Koltèsa za avtorja, »ki odpira oči«, krasi pa jo tudi mojstrski preplet dramskega in komičnega. Igrajo: Sebastian Cavazza, Tjaša Železnik, Jana Zupančič, Alojz Svete, Filip Samobor, Klara Kuk, Filip Štepec in Joseph Nzobandora - Jose.

Drago Potočnjak poznamo kot dramsko in filmsko igralko, dramsko pisateljico, gledališko pedagoginjo in dramsko terapevtko. Konec letošnje gledališke sezone se je po 41 letih dela v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je soustvarila več kultnih predstav, upokojila. Igrala je v nekaj filmih in televizijskih dramah. Je avtorica več kot petnajstih igranih dram, več deset radijskih iger in prva ženska prejemnica Grumove nagrade ter številnih drugih. Aprila naslednje leto bodo v Mestnem gledališču ljubljanskem uprizorili njeno novo dramo Teci, Maša, teci. Ostaja aktivna upokojenka. »Časa imam vedno premalo. Zamujam,« prizna.

GLEDALIŠČE

Predsednice v Prešernovem gledališču Kranj

Direktor in umetniški vodja gledališča Jure Novak je razkril, da bo v nasprotju s preteklo sezono, ko so ponudili »zahtevne predstave, ki se niso ognile težkim temam in so se spoprijemale z izzivi sodobnosti«, v tej sezoni »večji fokus na intimnem, osebnem, na notranjih svetovih«. Taka je oktobrska predstava črne komedije Wernerja Schwaba v režiji Jureta Novaka. Avtor drame skozi duhovite in iskrive dialoge dveh upokojenih čistilk Erne in Grete ter še aktivne Maričke (igrajo jih Vesna Jevnikar, Darja Reichman in Vesna Slapar) mojstrsko razgrinja banalno in na krščanskih stereotipih temelječo plat družbe. Gre tudi za zgodbo o tem, kako se spopadamo z nemočjo.

Pionirka psihoonkologije pri nas, nevropsihiatrinja prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med., je pred kratkim predstavila novo knjigo Nešteto razlogov za življenje, v kateri opiše razvoj psihoonkologije v Sloveniji, nastanek in delovanje Društva onkoloških bolnikov Slovenije, saj je bila njegova dolgoletna predsednica, Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, poti razvoja in sodelovanja s številnimi ljudmi s teh področij delovanja doma in v tujini.

Zaradi dolgoletne in uspešne poklicne kariere vas moram vprašati, ali izhajate iz zdravniške družine, saj je znano, da številne uspešne medicinsko-zdravniške zgodbe po svetu in pri nas prehajajo iz roda v rod.

Zanimivosti iz nove sezone nekaterih gledališč

V Mestnem gledališču Ptuj za sezono 2023/24 načrtujejo šest premier, rdeča nit sezone je vojna. »Ker se vojne dejansko dogajajo, po drugi strani pa je vojna naenkrat postala beseda, ki jo ljudje, tudi pri nas, kar preveč na lahko uporabljajo,« je dejal direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič. Sezono bo septembra odprla predstava Pohorski bataljon po besedilu hrvaškega dramatika mlajše generacije Dina Pešuta. Delo skuša ponazoriti izkušnjo ljudi, ki so končali v nemogočih razmerah. Predstava prvič do zdaj nastaja v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim, tako bo po jesenskih uprizoritvah na Ptuju ljubljanska premiera simbolično prav 8. januarja ob 15. uri, torej v trenutku, ko je padel zadnji borec tega bataljona.

Sam sebi pravi »pesmar«. Je pa Vlado Kreslin veliko več, skladatelj, pisec besedil in poezije, književni avtor, igralec pred kamerami in na odru, ki že več kot 40 let pušča izjemen pečat v slovenski glasbi. Ustvaril je 15 albumov z avtorsko glasbo, nekaj pesniških zbirk, številne njegove pesmi so skoraj ponarodele, ker mu je uspelo imenitno povezati trdi rock, hripav bariton in nežno petje z lirično občutenostjo poezije in panonskim duhom.

Naučil nas je prekmurskih besed, njegovi koncerti so razprodani, poslušajo ga stari in mladi, v mestu in na podeželju, intelektualci in preprosti ljudje, saj so njegove pesmi hvalnica svetu in življenju.

POLETNI FESTIVALSKI UTRIP

Na Ptuju bosta oba poletna meseca napolnjena s pisano paleto kulturnih dogodkov, med njimi sta Festival Arsana z mednarodno glasbeno zasedbo, različnimi glasbenimi zvrstmi od klasike do jazza, vokalne in instrumentalne glasbe in mednarodni festival Art Stays, ki se je uveljavil zlasti na področju likovne umetnosti. Prvič bo na Ptuju Poletna noč, gala koncert slovenske popevke s Simfoničnim orkestrom in Big Bandom RTVS (15. julija). Tradicionalno ostajajo v programu Ptujska poletna noč z glasbo, kulinariko in druženjem, avgustovski Dnevi poezije in vina, Kino brez stropa in XVI. rimske igre, ko nastopijo gladiatorji, senatorji in drugi Rimljani.

Kultura

To je vodilo Mete Krese, ker razume fotografijo kot dokument sedanjosti in preteklosti, ki nas lahko opominja, spodbuja k razmisleku ali odstira tisto, česar ne vidimo ali ne želimo videti, ker vladajočim v svetu ni uspelo in jim ne uspeva rešiti številnih strahot in krivic ali pa so jih odrinili na obrobje. S svojimi fotografijami piše presunljive in kritične zgodbe ter opozarja na stiske najbolj ranljivih v svetu. Temeljito jih raziskuje in zna ustvarjalno povezati v celoto, ki nosi humano sporočilo: mar mi je.