Koncertna pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak je 6. februarja dopolnila 75 let. Življenjska pot jo je vodila po glasbenih odrih vseh celin bodisi z recitali ali s svetovno priznanimi orkestri in dirigenti. Ustvarila je čudovito kariero. Za seboj ima več kot štiri tisoč petsto koncertov, posnela je blizu sto zgoščenk, ki so izšle doma in v tujini. Ta čas spet gostuje v ZDA, kjer jo še posebej cenijo. Je članica mnogih žirij na mednarodnih klavirskih tekmovanjih, bila je redna profesorica klavirja na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Po upokojitvi je postala zaslužna profesorica. Veliko je delala, a se tudi veselila življenja. Pravi, da je pogumna, in videti je v tako dobri kondiciji, da ji pozitivne energije še dolgo ne bo zmanjkalo. 

Čeprav mu ni tako ime, mu vseeno že več kot 40 let pravijo »Mister Silvester«, saj je s pesmijo Silvestrski poljub z nami ob vsakem novoletnem praznovanju že vse od leta 1971. Z njo še vedno poboža vsako dušo. Poznajo ga doma in v tujini, kjer je nastopal s popularnim narodno-zabavnim ansamblom bratov Avsenik. Čeprav je že dopolnil srečnih 70 let, še ne počiva. Nasprotno, veliko nastopa, a si je prvega januarja letos obljubil, da ne bo več pel šest ali osem ur na noč, ampak manj, ker ne želi prehitro izgoreti.

Ob 140. obletnici rojstva pesnice Vide Jeraj

Na programu ARS se bodo 31. marca, prav na dan obletnice, poklonili spominu na eno izmed prvih slovenskih pesnic, ki se je uvrstila v slovensko literarno zgodovino. Njen opus povezujemo z obdobjem slovenske moderne, saj je prav v tem času ustvarila največ in tudi najboljše pesmi. Do poroke je učiteljevala v Zasipu, kjer so jo redno obiskovali Cankar, Župančič, Murn, dr. Prijatelj, Aškerc pa je bil nekaj časa tudi njen mentor. Pesmi je objavljala v številnih revijah, po poroki z violinistom in skladateljem Karlom Jerajem, ki je uglasbil več...

Saloma v ljubljanski operni hiši

Istoimensko glasbeno dramo je skladatelj Richard Strauss komponiral po predlogi Oskarja Wilda in se z njo ob premieri leta 1905 povzdignil med najpomembnejše operne skladatelje. Osnova je biblijska zgodba o Janezu Krstniku in v njej smo priča usodnemu srečanju med ljubeznijo, poželenjem in smrtjo. Pomembno mesto imajo tudi nekatere izrazito mejne teme, kot so obsesija, maščevanje, incest, samomor, ki jih nobena družba ne sme prezreti. Predstava je nastala v koprodukciji z Opero iz Hongkonga, v režiji priznanega Andrejsa Žagarsa in pod taktirko maestra Lorisa Voltolinija. Vlogo Salome kot gostja poje Natalia Ushakova, vlogo Heroda Jure Košir oz. Branko Robinšak, vlogo Herodiade pa Mirjam Kalin oz. Vlatka Oršanić. Ogled v več februarskih terminih.

Mala čarovnica je že od nekdaj najljubša pravljica slovenske gledališke, filmske in televizijske igralke Ivanke Mežan. Tako kot mala čarovnica je hotela tudi ona vedno pomagati drugim in se vsakič znova potruditi, da bi naredila vse najboljše, da bi zmagalo dobro. Čeprav je ustvarila neizmerno veliko odličnih gledaliških vlog in leta 1995 za svoje delo prejela najvišje priznanje  Borštnikov prstan, je ostala v spominu kot potovka Maruša v Klopčičevem filmu Cvetje v jeseni, kjer je kamera ujela njeno dušo.

Slovenski bienale ilustracije

 Tradicionalno, že enajstič,  združuje starejše in mlajše generacije umetnikov ilustratorjev, pokaže njihove dosežke, razkriva odličnost in ustvarjalno moč slovenske ilustracije. Do srede februarja si lahko v galeriji Cankarjevega doma ogledate obsežnejšo predstavitev ilustratorskega opusa akademskega slikarja Jožeta Ciuhe, ki je prejel nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Mlada Hana Stupica pa je bila nagrajena za ilustracije svoje prve slikanice, ukrajinske pravljice Rokavička.

Kar 18 nedeljskih večerov smo preživeli v družbi gledališkega igralca Evgena Carja ob TV nanizanki Naš vsakdanji kruhek, malo prej smo ga gledali v glavni vlogi filma Srečen za umret. Ljudem se je prikupil s toplino, ognjevitim temperamentom in posebnim občutkom za komedijo, tako da so mu mnogi rekli kar prekmurski Švejk. Nikoli pa ni bil povezan z nobenimi aferami ali žgečkljivimi zgodbicami, vedno je bil nekoliko v ozadju. Uravnotežen, prizemljen, skromen, zvest Prekmurju in družini, pa morda zato o njem ne vemo prav veliko.