Na marčni seji sveta Zpiza so člani obravnavali poročilo o delu Finančne uprave RS (Furs) v lanskem letu, sprejetih pa je bilo tudi več sklepov, pomembnih z vidika uresničevanja načela solidarnosti, kot sta sklepa o najvišji in najnižji pokojninski osnovi, ki se v skladu s sistemskim zakonom vsako leto določita na novo.

Svet je na podlagi poročila, ki so ga predstavile predstavnice Fursa, ocenil, da je bil tudi v preteklem letu uspešen pri svojem delu, kar potrjujejo številni podatki. Glavna naloga Fursa je pobiranje davkov, med katere se po veljavni davčni zakonodaji štejejo tudi prispevki za socialno varnost. V razpravi je bilo poudarjeno, da je sistem obveznih prispevkov za socialno varnost kompleksen, kajti področna zakonodaja določa zavarovance, zavezance, osnove, stopnje, oprostitve in izjeme le za posamezno vrsto zavarovanja, ne pa enotno za vsa socialna zavarovanja. Kmalu pa bomo začeli plačevati še prispevek za posebno socialno zavarovanje – dolgotrajno oskrbo, o katerem se krešejo različna mnenja.

Pokojninska blagajna je lani znašala 7.846.552.404 evrov, od tega so 80,3 odstotka predstavljali prispevki za socialno varnost, 17,7 odstotka pa je prispeval državni proračun. Zavarovancev je bilo tudi lani nekaj manj kot milijon, število upokojencev pa se je nekoliko povečalo na povprečno 643.310. Spodbudno je, da se je za skoraj deset odstotkov povečalo tudi število prejemnikov delnih pokojnin, kar pomeni, da kljub izpolnitvi pogojev za upokojitev delajo še naprej.

Omenjeni podatki izhajajo iz lanskega letnega poročila Zpiza, ki ga je na zadnji februarski seji med drugim obravnaval svet zavoda. Člani sveta so ga pozitivno ocenili tako z vidika njegove metodološke priprave kot z vidika same vsebine. Iz poročila namreč izhaja nedvoumna ugotovitev, da je zavod kljub velikemu dotoku zahtevkov in kadrovskim obremenitvam zaradi številnih novel ZPIZ-2 uspešno opravil svoje pomembno poslanstvo. Nemoteno je izpolnjeval vse zakonske in druge obveznosti do uživalcev pravic in zavarovancev ter vse leto posloval likvidno. Dosegel in presegel je tudi večino načrtovanih ciljev. Iz obsežnega gradiva predstavljamo najpomembnejše podatke.

Svet pokojninskega zavoda je 18. februarja razpravljal o redni uskladitvi pokojnin in drugih prejemkov od 1. januarja 2025. Odločitev je bila, da se povečajo za 4,5 odstotka, razen letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo. Verjetno ste mnogi pričakovali malo višjo uskladitev, saj cene vsak dan naraščajo in tudi mediji so napovedovali 4,6-odstotno povečanje.

Vendar gre za redno uskladitev v skladu s sistemskim zakonom ZPIZ-2, ki določa, da se uskladitev pokojnin izvede pri njihovem izplačilu za mesec februar. Pokojnine se uskladijo za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje od januarja do decembra preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od januarja do decembra preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem. Uskladitev pokojnin je izražena v odstotku in je seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti, ne more pa biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na decembrski seji razpravljal in odločal o najpomembnejših dokumentih o poslovanju zavoda v tem letu. Tako finančni načrt za leto 2025 predvideva skupne dohodke in odhodke v višini 8.369.578.419 evrov. Glavni vir so prispevki za socialno varnost, ki so predvideni v višini 81 odstotkov vseh dohodkov, kar je zelo pozitivno, saj so se včasih gibali okoli 70 odstotkov. Glavnina odhodkov bo šla za pokojnine, in sicer največ za starostne.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je na aprilski seji razpravljal o poslovanju Finančne uprave RS (Furs) v preteklem letu. Lani je bilo njihovo delo še posebej uspešno, saj so za pokojninsko blagajno pobrali za 8,8 odstotka več prispevkov kot predlani. 

Svet zavoda se zaveda, da je delo, ki ga opravlja Furs, zelo pomembno za uspešno delovanje sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zakaj? Ker je njegova glavna naloga pobiranje davkov, med te pa se po veljavni zakonodaji štejejo tudi prispevki za socialno varnost vključno z obveznim prispevkom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Opravlja tudi nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja vseh davčnih obveznosti.

O gmotnem položaju upokojencev večkrat govorijo upokojenske in druge nevladne organizacije ter mnogi posamezniki, ki se razglašajo za borce za lepše življenje upokojencev, še zlasti pred volitvami pa o tem veliko govorijo tudi politiki. Ugotavljam pa, da nekateri podatki niso pravilno predstavljani, zato poglejmo, kaj kažejo številke iz letnega poročila pokojninskega zavoda za lansko leto.

Poudarjamo, da gre za povprečne zneske, v katerih so zajete višine pokojnin uživalcev posameznih kategorij, vendar nam tudi ti podatki omogočajo dokaj realno sliko stanja. Res je, da je bila zadnja uskladitev pokojnin, kot nekateri poudarjajo, najvišja do zdaj, toda pri tem ne pojasnijo, da je bila izvedena na podlagi formule, sprejete konec leta 2012 z ZPIZ-2. Sistem usklajevanja pokojnin je bil takrat deležen široke javne razprave in je rezultat sodelovanja mnogih udeležencev.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na drugi februarski seji razpravljal tudi o letnem poročilu zavoda za leto 2023 in ga ocenil kot zelo uspešno. Poročilo obsega 150 strani, zato se bomo omejili na ključne podatke s posameznih področij poslovanja, kot so financiranje, matična evidenca, uveljavljanje pravic, nakazovanje pokojnin in drugih prejemkov …

Zavod je poslovno leto sklenil z zakonsko zahtevanimi izravnalnimi dohodki in odhodki v višini 7.103.132.165 evrov. V primerjavi z načrtovanimi v finančnem načrtu so bili višji za 0,5 odstotka oziroma za 38,4 milijona evrov in niso presegli s predpisi določenega najvišjega obsega izdatkov za pokojninsko blagajno za leto 2023, ki je znašal 7115 milijonov evrov.

Te dni posamezne interesne skupine opozarjajo na svoje probleme in delovanje pravne države. Zato želim javnost opozoriti tudi na naš problem, ki ga politiki in organi, ki se sklicujejo na pravno državo, zelo dobro poznajo, saj si za rešitev prizadevamo že desetletja. Izgnanci kljub visoki starosti še vedno nismo obupali, zato bomo še naprej trkali na njihovo vest.

Naj poudarim, da smo izgnanci hvaležni mladi slovenski državi, da ni zatajila zgodovinskega spomina o genocidu, ki ga je med drugo svetovno vojno okupator povzročil slovenskemu narodu. Že leta 1995 je bil sprejet zakon o žrtvah vojnega nasilja, na podlagi katerega smo tudi izgnanci prvič po vojni pridobili določene pravice in jih postopoma začeli uveljavljati.