Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 16. junija med drugim razpravljal o poročilu o poslovanju Sklada na področju spodbujanja zaposlovanja invalidov v letu 2025. Člani Sveta zavoda so pozitivno ocenili poslovanje Sklada, ki je že dolgo stabilen in si prizadeva odgovorno izpolnjevati svoje poslanstvo. To pa je spodbujanje razvoja zaposlovanja invalidov in ohranjanje delovnih mest za invalide.

Kako dosega ta cilj? Na eni strani opravlja nadzor nad izvajanjem kvotnega sistema, na drugi strani pa odloča o spodbudah za zaposlovanje invalidov. Kaj pomeni kvotni sistem? Kvota določa predpisan delež invalidov, ki jih zavezanec za kvoto mora zaposliti glede na celotno število pri njem zaposlenih delavcev. Določena je glede na registrirano področje glavne dejavnosti po SKD delodajalca in znaša od 2 do največ 6 odstotkov. Na podlagi podatkov iz uradnih evidenc o vseh zaposlenih in zaposlenih invalidih sklad izvaja mesečne obračune kvote in nadzira njeno izpolnjevanje. Zavezanec za kvoto jo lahko izpolni z zaposlovanjem invalidov ali z nadomestno izpolnitvijo kvote, če tega ne stori, pa je dolžan mesečno obračunavati in plačati prispevek za neizpolnjevanje kvote.

Predlog zakona o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije je svet Zpiza obravnaval na seji 7. maja. Pobudo za obravnavo so dali sindikalni predstavniki, seje pa se niso udeležili predstavniki delodajalcev, zaradi česar so bili drugi glede na pomembnost teme ogorčeni. Predlog zakona namreč posega v deset drugih zakonov, večinoma sistemskih, s področja socialne varnosti in financ, torej gre za omnibus zakon.

V razpravi so udeleženci kritično ocenili, da se tak zakon sprejema po tako hitrem postopku, brez možnosti širše javne in strokovne razprave, ki bi bila glede na predlagane ukrepe nujna in utemeljena. Menili so, da ne gre za interventne ukrepe in da za to tudi ni nobene podlage, še zlasti ne za sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je pred kratkim doživel reformo z ZPIZ-2O. Poudarili so še, da ni mogoče objektivno ugotoviti, kakšne bodo finančne posledice sprejema tega zakona. Ocene predlagateljev zakona se bistveno razlikujejo od drugih, pri tem pa so posebej opozorili na ocene Zpiza in Vlade RS. Po nekaterih predvidevanjih naj bi se proračunski primanjkljaj, ki že zdaj ni majhen, povečal še za milijardo evrov. Poudarjeno je bilo, da naj bi predlagani ukrepi koristili predvsem kapitalu oziroma ozkemu krogu upravičencev posameznih kategorij zavarovancev ali upokojencev, ne pa večji blaginji prebivalcev.

Pokojninska blagajna je lansko leto končala z izravnanimi prihodki in odhodki, ki so bili realno višji 4,2 odstotka od leta 2024. Z davčnimi prihodki in prispevki je bilo zbranih 79,6 odstotka vseh prihodkov, razliko je prispeval proračun. Povprečno število prejemnikov pokojnin je bilo 653.376, kar je 10.066 več kot predlani, med njimi pa je največ prejemnikov starostne pokojnine.

Svet Zpiza je konec februarja obravnaval letno poročilo za leto 2025 in ga ocenil pozitivno. Ugotovil je, da je zavod, kljub povečanemu obsegu dela in velikim kadrovskim obremenitvam, dosegel in celo presegel večino načrtovanih ciljev v programu dela in Finančnem načrtu (FN) 2025. Vse zakonske in druge obveznosti do zavarovancev in uživalcev pravic je izpolnjeval nemoteno, zato je Svet izrekel priznanje in se zahvalil vsem zaposlenim za učinkovito in uspešno uresničevanje sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na konstitutivni seji 17. februarja potrdil mandat 26 članom od 27, 26. februarja pa še preostalemu. ZPIZ-2 določa, da ga kot organ upravljanja sestavlja po sedem predstavnikov sindikalnih zvez oziroma konfederacije reprezentativnih sindikatov, prav toliko predstavnikov delodajalskih združenj in predstavnikov Vlade RS, trije predstavniki organizacij upokojencev in po en predstavnik reprezentativne invalidske organizacije za delovne invalide, študentske organizacije in delavcev zavoda.

Na marčni seji sveta Zpiza so člani obravnavali poročilo o delu Finančne uprave RS (Furs) v lanskem letu, sprejetih pa je bilo tudi več sklepov, pomembnih z vidika uresničevanja načela solidarnosti, kot sta sklepa o najvišji in najnižji pokojninski osnovi, ki se v skladu s sistemskim zakonom vsako leto določita na novo.

Svet je na podlagi poročila, ki so ga predstavile predstavnice Fursa, ocenil, da je bil tudi v preteklem letu uspešen pri svojem delu, kar potrjujejo številni podatki. Glavna naloga Fursa je pobiranje davkov, med katere se po veljavni davčni zakonodaji štejejo tudi prispevki za socialno varnost. V razpravi je bilo poudarjeno, da je sistem obveznih prispevkov za socialno varnost kompleksen, kajti področna zakonodaja določa zavarovance, zavezance, osnove, stopnje, oprostitve in izjeme le za posamezno vrsto zavarovanja, ne pa enotno za vsa socialna zavarovanja. Kmalu pa bomo začeli plačevati še prispevek za posebno socialno zavarovanje – dolgotrajno oskrbo, o katerem se krešejo različna mnenja.

Pokojninska blagajna je lani znašala 7.846.552.404 evrov, od tega so 80,3 odstotka predstavljali prispevki za socialno varnost, 17,7 odstotka pa je prispeval državni proračun. Zavarovancev je bilo tudi lani nekaj manj kot milijon, število upokojencev pa se je nekoliko povečalo na povprečno 643.310. Spodbudno je, da se je za skoraj deset odstotkov povečalo tudi število prejemnikov delnih pokojnin, kar pomeni, da kljub izpolnitvi pogojev za upokojitev delajo še naprej.

Omenjeni podatki izhajajo iz lanskega letnega poročila Zpiza, ki ga je na zadnji februarski seji med drugim obravnaval svet zavoda. Člani sveta so ga pozitivno ocenili tako z vidika njegove metodološke priprave kot z vidika same vsebine. Iz poročila namreč izhaja nedvoumna ugotovitev, da je zavod kljub velikemu dotoku zahtevkov in kadrovskim obremenitvam zaradi številnih novel ZPIZ-2 uspešno opravil svoje pomembno poslanstvo. Nemoteno je izpolnjeval vse zakonske in druge obveznosti do uživalcev pravic in zavarovancev ter vse leto posloval likvidno. Dosegel in presegel je tudi večino načrtovanih ciljev. Iz obsežnega gradiva predstavljamo najpomembnejše podatke.

Svet pokojninskega zavoda je 18. februarja razpravljal o redni uskladitvi pokojnin in drugih prejemkov od 1. januarja 2025. Odločitev je bila, da se povečajo za 4,5 odstotka, razen letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo. Verjetno ste mnogi pričakovali malo višjo uskladitev, saj cene vsak dan naraščajo in tudi mediji so napovedovali 4,6-odstotno povečanje.

Vendar gre za redno uskladitev v skladu s sistemskim zakonom ZPIZ-2, ki določa, da se uskladitev pokojnin izvede pri njihovem izplačilu za mesec februar. Pokojnine se uskladijo za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje od januarja do decembra preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od januarja do decembra preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem. Uskladitev pokojnin je izražena v odstotku in je seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti, ne more pa biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin.