O oblikovanju demografskega rezervnega sklada
V zadnji številki smo zapisali, da bomo tokrat konkretnejše pisali o finančnih virih za prihodnji demografski rezervni sklad. Žal o tem ne moremo poročati, ker niso bila sprejeta nobena stališča glede novih finančnih virov. Po obširni razpravi je svet Zavoda sprejel naslednje sklepe:
• seznanil se je z dejavnostmi in izhodišči Ministrstva za finance in Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja v zvezi s pripravo zakona o demografskem rezervnem skladu,
• pozval je Ministrstvo za finance, da na podlagi prvega odstavka 79. člena Zakona o slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) čim prej pristopi k pripravi zakona, s katerim se bo Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja najkasneje do 31. decembra 2015 preoblikovala v neodvisen demografski rezervni sklad,
Nujna ustanovitev demografskega rezervnega sklada
Na zadnji seji sveta zavoda 23. aprila je bila ključna tema obravnave demografski rezervni sklad. Osnova za razpravo je bilo gradivo, ki ga je pripravila Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. (KAD), v sodelovanju z ekonomskimi strokovnjaki. Za lažje razumevanje, da je bila ta tema uvrščena na dnevni red, je treba opozoriti, da je svet zavoda odgovoren za dobro upravljanje in izvajanje sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in tako tudi za njegovo financiranje. O demografskem rezervnem skladu je bilo veliko govora že ob pripravi zadnje pokojninske reforme in sprejetju ZPIZ-2. Prav ta zakon je jasno določil, da bo treba s posebnim zakonom oblikovati demografski rezervni sklad.
-
Ena temeljnih pravic iz invalidskega zavarovanja je pravica do poklicne rehabilitacije. Tej pravici je bil poseben poudarek dan že z ZPIZ-1. Žal se v praksi ta pravica ni uresničevala v takem obsegu, kot smo načrtovali in celo pričakovali z reformo, ki je začela veljati leta 2000. Izkušnje, ki jih je ZPIZ pridobil z izvajanjem te pravice, so nedvomno prispevale k temu, da smo z ZPIZ-2 to pravico ustrezneje uredili, kar že vpliva na njeno uresničevanje. Ugotavljamo pa, da še vedno ni izkoriščena v takšnem obsegu, kot si zasluži glede na svoje poslanstvo.
O poslovanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v letu 2014
26. februarja 2015 se je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ukvarjal z zelo pomembno tematiko, ki zadeva vse upokojence, zavarovance in tudi delovne invalide. Obravnaval je predlog Letnega poročila 2014 in ga pozitivno ocenil. Gradivo podrobno in zelo argumentirano obravnava delovanje zavoda na vseh področjih ne le za leto 2014, temveč primerjalno za daljše obdobje za nazaj. Tako je bilo članom sveta omogočeno, da so lahko sprejeli stališče o tem, kakšne rezultate je zavod dosegel kot celota in kako se kaže izvajanje sistema na pomembnih segmentih.
Pobuda za izredno uskladitev pokojnin v letu 2015
Že v zadnji številki Vzajemnosti smo napovedali, da bo svet zavoda na februarski seji med drugim razpravljal o pobudi članov sveta za sprejetje sklepa o izredni uskladitvi pokojnin v letu 2015. Dejali smo, da bitka ne bo lahka. To se je tudi zgodilo. Naj takoj povem, da bitka še ni dobljena. Svet zavoda je sprejel sklep, da se predlaga izredna uskladitev pokojnin v letu 2015.
V skladu z zakonom je lahko predlagatelj le organ upravljanja ZPIZ, to je svet zavoda. Predstavniki upokojencev in zavarovancev so argumentirali, zakaj je, upoštevajoč gmotni položaj upokojencev, utemeljeno predlagati izredno uskladitev pokojnin v letošnjem letu. Žal vsi člani sveta zavoda niso bili enakega mnenja, vendar je bil sklep sprejet z večino glasov navzočih članov. V razpravi je bilo poudarjeno, da pravna podlaga za izredno uskladitev pokojnin obstaja in da so tudi podani razlogi za takšno uskladitev po enem temelju.
-
V letnem poročilu ZPIZ 2014 je obravnavan tudi gmotni položaj upokojencev, ki se v zadnjem času iz leta v leto slabša. Naj poudarim, da je višina pokojnine posameznika praviloma odvisna od njegove pokojninske dobe in od plač oziroma zavarovalnih osnov za določeno obdobje. Obdobja, od katerih so se zajemale plače oziroma zavarovalne osnove, pa so se spreminjala.
Dolgo je veljalo obdobje 10 let pri izračunu pokojninske osnove, z reformo ZPIZ-1 se je postopoma podaljševalo na 18 let, z zadnjo reformo ZPIZ-2 pa na 24 let. Višina pokojnine pa je pogojena tudi z dolžino pokojninske dobe, kar vpliva na odmerne lestvice. Torej posameznik, ki ima pokojninske dobe le 15 let, ne more imeti tolikšne pokojnine kot tisti, ki je delal 40 let ali pa še več.
Uskladitev statusa z novo zakonsko ureditvijo
Ni dolgo tega, ko ste lahko v številnih medijih zasledili informacijo o tem, češ da ZPIZ nekaterim upokojencem jemlje pokojnino oziroma jim po uradni dolžnosti priznava status zavarovanca oziroma celo izdaja odločbe o vračilu pokojnine zaradi preplačila. Lahko bi rekli, da je nastala prava zmeda, vendar pa se je treba vprašati, kdo je to zmedo povzročil. Za lažje razumevanje nastale situacije je prav, da se vrnemo nekaj let nazaj.
V sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki temelji na vzajemnosti in solidarnosti, je bilo že od nekdaj uveljavljeno načelo, da opravljanje dela oziroma samostojne dejavnosti ni združljivo s sočasnim uživanjem pokojnine. Kajti tako plača kot pokojnina sta temelj za preživetje upravičenca. To načelo žal ni bilo vedno dosledno izpeljano v zakonodaji. Do odstopa od načela nezdružitve opravljanja dela oziroma dejavnosti in hkratnega uživanja pokojnine je prišlo predvsem v času, ko je veljal ZPIZ-1, to je od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2012.
Stanovanj je manj, kot je potreb
18. decembra se je sestala skupščina nepremičninskega sklada PIZ, katere funkcijo opravlja svet ZPIZ. Posebno pozornost je posvetila obravnavi letnega poročila o poslovanju sklada za leto 2013. Iz poročila, kot tudi iz poročila nadzornega sveta, je razvidno, da je sklad tudi v letu 2013 uspešno posloval.
Naj spomnimo, da je njegovo poslanstvo, da upokojencem in starejšim zagotavlja primerna stanovanja. Sklad razpolaga s 3162 nepremičninami, od teh je 2860 namenskih najemnih stanovanj in 211 oskrbovanih stanovanj ter 43 poslovno-društvenih prostorov. Značilnost tega stanovanjskega sklada je velika razpršenost in neenakomerna pokritost posameznih območij države. Stanovanja so namreč v 614 objektih, v nekaterih regijah pa jih je mnogo manj, kot je potreb. Druga značilnost je, da so bile najemnine za ta namenska najemna stanovanja določene v višini neprofitnih in se šele v zadnjem času valorizirajo s stopnjo inflacije.
