-
Nekateri idrijski rudniški zdravniki so zlasti v 18. stoletju, ko je botanika slovela kot vrhunska naravoslovna veda, v okolici slovečega rudnika vneto raziskovali rastlinski svet. Njihova odkritja so dobila pomembno in še danes cenjeno mesto v evropski znanosti. Vabimo vas torej na pot ob Rakah, umetni, a slikoviti strugi, po kateri so idrijski tehnični geniji že v 16. stoletju napeljali vodo iz Belce in Divjega jezera, da bi gnala velike rudniške naprave.
Pot ob Rakah je edina v Idriji, ki se ponuja za lagoden sprehod, kajti to staro mesto se sicer ob vsem svojem obodu pri priči zažene v strmine. Ob tej poti boste aprila že lahko odkrivali številne naravne zaklade, ki so jih tako sijajno odkrivali in opisovali idrijski naravoslovci. Pot ob Rakah se imenuje po njih. Takoj ob njej – samo čez rečico in cesto – leži Divje jezero, največji kraški izvir pri nas. Obhod jezera zahteva nekoliko več previdnosti in primerno obutev, nikakor pa ne veliko napora, saj njegova površina obsega borih 23 arov. Prijetna pot je iz mesta dolga pol ure hoda. Če pa se pripeljete iz ljubljanske smeri, zavijete levo dva kilometra pred Idrijo na odcepu proti Idrijski Beli, ki po 400 metrih pripelje do jezera.
Dva zaliva, dva obraza slovenske obale
Ne bi ponavljal, kako dolgo morsko obalo imamo (46,6 km, ampak od mene niste slišali tega podatka). Na delu istrske obale se prerivajo plaže, soline, lagune, izlivi rek, cestišča, industrija, pristanišča in marine, turistična infrastruktura, sprehajališča in mesta … Vmes pa najdemo celo krajinski in arheološki park, prvega pri Strunjanu, drugega pri Izoli, se pravi nedotaknjeno območje narave in zavarovano zgodovinsko območje.
V prvi pomladi na morje? Zakaj pa ne? Pogledati, kako se z zahoda začne nad Slovenijo jasniti – ali obratno: oblačiti? Vdihati mehek zrak, dišeč po soli? Poiščite jih torej, najprej te strunjanske klife, strme, ponekod navpične stene strunjanskega polotoka, ki padajo naravnost v morje; male, skrite zalivčke, v katerih ste se poleti morda kdaj samotno kopali. Pod klife pridete desno od strunjanskega kopališča, takoj nad vilo Tartini.
Presunljiv spomenik in prijazna gora
Ko ob svečnici že kaplja od ledenih sveč, vas vabimo v Selško dolino nad Škofjo Loko na zadnji izlet v zimi, ki pa v prijaznem vremenu lahko prikliče tudi zgodnji občutek prihajajoče pomladi. Pravzaprav gre za dva izleta, ki sta povezana in ju je mogoče brez večjih naporov opraviti drugega za drugim, najprej k Plečnikovemu spomeniku in za njim še na Miklavško goro.
Plečnikov spomenik stoji le nekaj korakov proč od ceste, ki pelje skozi Selško dolino, med naseljema Bukovica in Dolenja vas (da, to je tista vas, kjer so doma leteči bratje Prevc). Ob cesti je parkirišče. Presunljiv pomnik naše zgodovine stoji na mestu, kjer je nemška policija postrelila 19 talcev, da bi zastrašila partizanske domoljube v Selški dolini.
-
VANDRAMO PO SLOVENIJI
Sevnica, Rajhenburg in Podsreda so med 305 slovenskimi gradovi, ki so razglašeni za kulturni spomenik, mogočni srednjeveški velikani na vrhovih gričev in ob reki Savi v njenem spodnjem toku. So neme priče naše preteklosti, gradbene mojstrovine, ki so se ohranile tudi tisočletje, žive zgodbe, ki jih je zapisal čas, bogata dediščina, ki krasi Slovenijo.
Izletniku, ki se ne ustraši mraza, so prijetni za obisk tudi pozimi. Odprti so od 10. do 16. ure in jih je mogoče z avtomobilom obiskati v enem dnevu, prva dva tudi z vlakom. Pot od sevniškega, brestaniškega do podsredškega gradu ni dolga več kot 30 kilometrov po asfaltiranih cestah. Znotraj njihovih mogočnih zidov skozi poslikane kapele in sobane, tudi viteške dvorane, zgodovinske in umetniške zbirke vas popeljejo tudi vodniki. Tako se izletnik lažje vživi v čas srednjeveških vitezov in dvornih dam, s stolpov, teras ali dvorišč uživa še lepe razglede, kajti trije gradovi, kot rečeno, vzvišeno stojijo nad valovito posavsko pokrajino.