Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
DRUGO MNENJE
Bralki so zaradi obrabe sklepa v eni izmed naših bolnišnic pred meseci vstavili endoprotezo kolena. Takoj po operaciji so se začele težave s hudimi bolečinami v kolenu, vendar so na kontrolnem pregledu ocenili, da je potek okrevanja normalen. Potem je padla in utrpela zlom stegnenice na isti nogi. Bila je operirana in zlom se je hitro zacelil. Ker pa ima še vedno težave s kolenom, ji je zdravnik svetoval ponovni pregled pri ortopedu. Sprašuje, kaj lahko stori, da bo dobila drugo mnenje.
-
Zdusove strani
Leto 2022, ki je dobilo naziv »supervolilno«, si bomo starejši zapomnili kot leto, ki je v naša življenja prineslo kopico sprememb. Nanizali jih bomo samo nekaj, tistih najbolj prijaznih.
Začetek leta je prinesel izredno uskladitev pokojnin, in to tistih, kjer so bili zaostanki glede na preteklo recesijo. V februarju smo dočakali še redno uskladitev po zakonu. Zdus se trudi doseči največ doma in da smo slišani v evropskem prostoru.
Februarja smo s partnerjema Simbioza Genesis in Zavodom IZRIIS začeli pripravljati projekt Digitalno vključeni, ki ga sofinancira ministrstvo za javno upravo. Cilj projekta je, da starejši od 55 let (predvsem pa starejši od 65 let) pridobijo znanje za ravnanje s ključnimi e-storitvami, pripravljajo virtualna srečanja ter spoznavajo programe aktivnega in zdravega staranja. Urejena je tudi spletna stran, ki omogoča samoučenje slehernemu, ki jo obišče.
Pisano cvetje izpod spretnih rok
Med starejšimi je veliko rokodelcev, ki obvladajo posebna znanja in veščine od vezenja, pletenja, polstenja volne do obdelave lesa in izdelovanja cvetja iz papirja ... Ta del kulturne dediščine z veseljem predajajo mlajšim in tako skrbijo, da ne bo šel v pozabo. Rokodelske sekcije delujejo v kar 170 društvih upokojencev in združujejo okrog 2000 rokodelcev.
Posebna komisija za tehnično kulturo pri Zdusu, ki jo je dolga leta predano vodil Branko Suhadolnik, skrbi, da se to znanje še nadgrajuje in širi med člani društev. Sredi decembra so v Hotelu Delfin v Izoli pripravili že 9. rokodelske delavnice, ki se jih je udeležilo okrog 130 rokodelcev. »Opažamo, da je po covidu zanimanje za sodelovanje še večje kot pred tem, zato smo število udeležencev posamezne delavnice povečali s sedem na deset. Več kot tretjina je bila novincev,« je povedala nova predsednica komisije za tehnično kulturo Zdenka Bevc...
Večino pokojninske blagajne napolnimo s prispevki za socialno varnost
Na decembrski seji je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje razpravljal o pomembnih dokumentih za njegovo poslovanje v letu 2023, in sicer o finančnem načrtu, programu dela in kadrovskem načrtu ter načrtu investicijskih odhodkov. Člani sveta so pozitivno ocenili predložene dokumente in pohvalili delavce zavoda za njihovo strokovno in odgovorno delo. Vsi dokumenti so bili soglasno sprejeti, med njimi tudi finančni načrt za leto 2023.
Ko govorimo o tem načrtu, se je treba zavedati, da gre za drugo največjo blagajno v državi, saj je od nje večji samo še državni proračun, zato njena priprava in uresničevanje zahtevata veliko odgovornost. Pri pripravi tega dokumenta je moral zavod upoštevati številne zakone in druge predpise, makroekonomska izhodišča iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo je sprejel Umar, proračunski memorandum, lastne projekcije o gibanju uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 2023 ter oceno o realizaciji finančnega poslovanja v letu 2022. Pri pripravi finančnega načrta pa mora zavod upoštevati tudi najvišji obseg izdatkov za pokojninsko blagajno v skladu z odlokom o okviru za pripravo proračunov v državi, ki se nanaša na leto 2023.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
SPOROČANJE SLABIH NOVIC
Z naročnico sva se pogovarjali o hčerini bolezni. Pred kratkim je namreč izvedela, da ima raka, kar jo je močno pretreslo, saj ima dva otroka. Skrbi jo, kako bosta novico prenesla oziroma ali jima bo znala razložiti na način, da bosta čim manj prizadeta.
Starše najbolj skrbi, kako bo bolezen vplivala na družino in kako bo zaznamovala njihove otroke. Najraje bi jih zaščitili pred bolečimi mislimi in čustvi, kar pa je nemogoče. Prava pot je namreč v iskreni komunikaciji, ne v skrivanju ali izmikanju. Otroci namreč takoj začutijo, da se v družini nekaj dogaja, in bolj jih prizadene, če za bolezen izvedo od drugih. Pomembno je, da smo mirni in osredotočeni na otrokove skrbi, na njegova vprašanja in doživljanja.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
NOČNI POČITEK PRI LJUDEH Z DEMENCO
Na nas se je obrnila bralka, ki ima moža z napredujočo demenco. Zvečer, ko je čas za spanje, gospod kaže znake strahu, nemirnosti, ponoči se prebuja, občasno tudi pade. Prosi za nasvet, kako omiliti situacijo.
Res je, demenca včasih vso svojo moč in zobe pokaže ravno zvečer, zato je spalnica zaradi ustvarjanja dnevno-nočnega ritma in občutka varnosti izredno pomemben prostor. Ljudje z demenco resda pozabijo marsikateri dogodek iz svojega življenja, ne pozabijo pa občutka ob teh dogodkih. Zato je treba ustvariti prostor, da se v njem počuti sprejetega in varnega.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
POGOJI ZA INVALIDSKO POKOJNINO IN ZAGOTOVLJENA POKOJNINA
Bralec navaja, da je njegovo zdravstveno stanje precej slabo, zato ga zanima, ali invalidsko pokojnino pridobi le tisti, pri katerem je ugotovljena popolna nezmožnost za delo oziroma I. kategorija invalidnosti. Sprašuje tudi, ali bi bil, če bi bil slučajno invalidsko upokojen, upravičen do zagotovljene pokojnine, saj ima ves čas zaposlitve zelo slabo plačo. Star je namreč že 62 let, ima pa le 36 let in pet mesecev pokojninske dobe, ki jo je prebil v delovnem razmerju.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
JUBILEJNA NAGRADA
Bralec bo letos dopolnil 40 let delovne dobe, zato ga zanima, ali bo upravičen do jubilejne nagrade. V podjetju uporabljajo Zakon o delovnih razmerjih in Kolektivno pogodbo za kovinsko industrijo Slovenije (KP KIS).
Pravica do jubilejne nagrade ni zakonska pravica, ampak se praviloma ureja v kolektivnih pogodbah. Tako je tudi v tem primeru. Iz 57. člena KP KIS je mogoče ugotoviti najprej to, da v primerjavi z marsikatero panožno kolektivno pogodbo priznava jubilejno nagrado tudi za 40 let delovne dobe. Da bi lahko bralcu odgovoril, bi moral imeti še podatek, ali je vseh 40 let zaposlen pri tem delodajalcu ali ne. Dejstvo je, da so v preteklosti pravico do jubilejne nagrade bolj ali manj povsod priznavali na podlagi skupne delovne dobe, kar še posebej...
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc
VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO
Bralka kupuje nepremičnino. V ta namen je prodajalcu že nakazala aro in dogovorila sta se, da bo v dveh mesecih plačala tudi preostanek kupnine, nato pa se bo lahko vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica. Bralko skrbi, kaj se bo zgodilo, če prodajalec morda vmes umre. Ali se bo sploh še lahko vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica in kaj bodo storili dediči?
Plačilo are praviloma pomeni, da je s tem pogodba sklenjena. Ara je namreč znamenje tega, da so pogodbene obveznosti dogovorjene in dorečene. Vendar se pogosto beseda ara uporablja v drugačnem smislu, in sicer kot skesnina. O skesnini govorimo takrat, kadar se plača dogovorjeni znesek in se hkrati dogovori, da bo kupec prodajalcu pustil ta znesek, če se bo kasneje premislil in ne bo sklenil pogodbe o nakupu nepremičnine. Če pa se premisli prodajalec, pa je ta dolžan kupcu vrniti dvakratnik prejetega zneska, torej najprej sam znesek, potem pa kot kazen za odstop od namena prodaje še enako vrednost. Bistvena razlika med aro in skesnino je torej v tem, da pri ari odstop ni mogoč, pri skesnini pa je mogoče odstopiti proti plačilu določenega zneska.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
Dobro je vedeti | december '22
MEDIACIJA KOT REŠITEV SPORA
Bralka ni bila zadovoljna s storitvami pulmološke klinike, saj je niso ustrezno zdravili, celo predpisali so ji napačna zdravila. Ne želi vložiti odškodninske tožbe, saj meni, da bi bil sodni postopek finančno zahteven in dolgotrajen. Zanima pa jo, ali bi se lahko s kliniko dogovorila za rešitev spora v okviru mediacije in ali je odločitev mediatorja za kliniko zavezujoča. Prepričana je, da bi na ta način laže našli medsebojno sprejemljivo rešitev.
Zakon o pacientovih pravicah predpisuje tudi tovrstno obliko reševanja sporov med pacientom in izvajalcem, vendar pa se morate o tej obliki reševanja spora izrecno dogovoriti z izvajalcem (torej s pulmološko kliniko). Mediacija poteka tako, da z izvajalcem skleneta pisni dogovor o mediaciji, v katerem izbereta mediatorja, ter se dogovorita o vseh vprašanjih, povezanih z izvedbo postopka mediacije.